Hagnente ty agnate’ao

Hizilike amy ty lohahevetse

Fanta’o Vao?

Fanta’o Vao?

Fanta’o Vao?

Mifagnarake amy ty agnaragne amy Baiboly ao vao, i agnaragne tamy tam-pò tamy i tanelietse talohay?

Nahoro ze niandraikitse aze o taratasim-panjakagneo tie taloha, sady finehe’e tamy ty taly kedekede. Nisia’e tanelietse kedekede tamy i finehe’ey naho fa niavy eo sady nasia’e tam-pò. Nampiasa tam-pò iareo mba hagnisiagne sonia naho hagnamarenagne fa ara-dalàna i taratasy rey.

Nisy ka peratse natao tam-pò, sady niheveregne ho sarobily reo. (Genesisy 38:18; Estera 8:8; Jeremia 32:44) Mateteke i tam-pòy ro nisy ty agnara i tompo’ey naho ty agnaram-boninahi’e vaho ty agnara ty rae’e.

Nahatrea tam-pò an-jato’e o mpikarokeo. Nisy agnaragne amy Baiboly ao ty ila’e amy reo. Trea o mpikarokeo ohatse fa natao tamy ty tam-pò niheveregne fa ahy ty mpanjaka roe ta Joda agne ty ila’e tamy reo. Hoe izao ty soratse trea amy reo: “Ahy i Ahaza [ana i] Jotama, Mpanjaka i Joda.” Nisy ka tihoe: “Ahy i Hezekia [ana i] Ahaza, Mpanjaka i Joda.” (2 Mpanjaka 16:1, 20) Tamy ty taonjato fahavalo Taloha i Kristy (T.K.) ty Ahaza naho i Hezekia ro nanjaka.

Nandineke tam-pò maromaro hafa o manam-pahaiagneo. Niheveregne fa ahy ty ndaty voarehake amy Baiboly ao reo. Agnisa izay ty ndaty voatognogne amy ty boke nisorate i Jeremia, agnisa izay ty Baroka (sekretera i Jeremia), Gemaria (“ana i Safana”), Jeramela (“ana mpanjaka”), Jokala (“ana i Selemia”), vaho i Seraia (rahalahy i Baroka).—Jeremia 32:12; 36:4, 10, 26; 38:1; 51:59.

Akore ty amaritagne ty fotoagne amy Baiboly ao?

Mampiasa rehake mitovy amy ty tihoe “maraindraigne”, “atoandro”, vaho “takariva” ty Soratse Hebreo. (Genesisy 24:11; Deoteronomia 28:29; 1 Mpanjaka 18:26) Zinara o Hebreò ho fotoagne fiambenagne telo misy efa-dera iaby i halegney. Faie fotoagne fiambenagne nizara efatse ty ahy o Grikao naho o Romanao, le izay ty norihe iareo naho fa tafara tatoy. O fomba iohoe ty nirehafe i Jesosy naho fa nirehake reke tie: “Miambena lognandro areke, fa tsy fanta’areo tie ombia ty hiavia i tompon-tragnoy ndra amy takariva, ndra vaky mira halegne, ndra kekeon’akoho, ndra maraindray bey.” (Marka 13:35) Nanomboke tamy ty fitsofora i androy hatrake amy 9.00 halegne i “takariva”, fiambenagne voaloha’ey. Tapetse “vaky mira halegne” i faharoey, sady hatrake amy 3.00 maraindray “kekeon’akoho”, i fahateloy. Hatrake amy ty fanjiriha i androy ka i fahaefatsey, ty dika izay i fiambenagne “maraindray beỳ.” Tamy i “fiambenagne fahaefatse tamy i halegneỳ” ty Jesosy ro nandeha tambone ty Riake Galilia ey.—Matio 14:23-26.

Manondro ty lera tsikiraidraike amy lera 12, amy ty fanjiriha i androỳ, hatrake amy ty fitsofora’e ty rehake tihoe “lera”, amy ty Soratse Grike. (Jaona 11:9) Faie miovaova arakarake ty vanim-potoagne ty fanjiriha i androy naho ty fitsofora’e a Israely agne. Mateteke areke ro tombatombagnagne o lerao, ohatse “tamy ty lera fahaenegne teo ho eo.”—Asan’ny Apostoly 10:9.

[Sare]

Tam-pò tanelietse misy ty agnara i Hezekia naho i Ahaza (aloha ao) sady va’e ty ahy i Baraka varagne (afara ao)

[Soratse Magnazava i Sarey]

Afara ao: Courtesy of Israel Museum, Jerusalem

Aloha eo: www.BibleLandPictures.com/​Alamy

[Sare]

Famantaragne lera amy ty alala ty aloke, fanjakagne romana (27 T.K.–476 A.K.)

[Soratse Magnazava i Sarey]

© Gerard Degeorge/​The Bridgeman Art Library International