Dobra novica za revne

BOŽJA BESEDA nam zagotavlja: »Revež ne bo za vedno pozabljen.« (Psalm 9:18) O našem Stvarniku pa pravi: »Odpiraš svojo roko in zadovoljuješ želje vseh živih bitij.« (Psalm 145:16) To upanje, ki ga najdemo v Božji Besedi, ni samo sen. Vsemogočni Bog lahko svetu ponudi to, kar potrebuje, da bi se izkopal iz revščine. Kaj pa je to?

Neka afriška ekonomistka je dejala, da bi revne dežele idealno gledano potrebovale »dobrohotnega diktatorja«. To pomeni, da bi revščino lahko odpravil samo posameznik, ki bi premogel tolikšno moč, da bi to lahko storil, in bi bil tako dober, da bi si to tudi želel storiti. Dodamo še lahko, da bi moral vladar, ki bi bil zmožen odpraviti svetovno revščino, vladati celemu planetu, saj je skrajna revščina pogosto posledica neenakopravnosti med narodi. Poleg tega bi se moral znati spoprijeti z vzrokom za revščino – s sebično človeško naravo. Kje bi lahko našli takšnega idealnega vladarja?

Bog je poslal na zemljo Jezusa, da bi revnim povedal dobro novico. Ob neki priložnosti je Jezus na glas prebral prerokbo o nalogi, ki jo je prejel od Boga: »Jehovov duh je nad menoj, ker me je pomazilil, da revnim oznanim dobro novico.« (Luka 4:16–18)

Dobra novica o čem?

Bog je Jezusa postavil za kralja. To je prav gotovo dobra novica. Jezus je idealen za to, da odpravi revščino, 1. ker bo vladal vsemu človeštvu in premore tolikšno moč, da lahko ukrepa; 2. ker je usmiljen do revnih in svoje učence uči, naj jim pomagajo; in 3. ker je sposoben odstraniti vzrok za revščino – našo podedovano nagnjenost k sebičnosti. Oglejmo si sedaj te tri točke nekoliko pobliže.

1. Jezus bo vladal vsem narodom. V Božji Besedi o Jezusu piše, da mu je bila izročena oblast in da mu bodo služili vsi – ljudstva, narodi in jeziki. (Daniel 7:14) Ali si lahko zamislite, kakšne bodo prednosti tega, da bo imelo človeštvo eno samo vlado? Nič več ne bo sporov in vojn zaradi zemljinih virov, saj bodo med ljudi enakomerno porazdeljeni. Jezus sam je zagotovil, da bo kot svetovni vladar imel moč ukrepati. Dejal je: »Dana mi je bila vsa oblast v nebesih in na zemlji.« (Matej 28:18)

2. Jezus je usmiljen do revnih. Jezus je med služenjem na zemlji z revnimi ravnal usmiljeno. Poglejmo si primer. Neka ženska, ki je porabila ves svoj denar za zdravljenje, se je dotaknila Jezusovega oblačila v upanju, da bo ozdravela. Dvanajst let je krvavela in je bila prav gotovo zelo slabokrvna. Po Postavi bi vsak, ki bi se ga dotaknila, postal nečist. Jezus pa je bil z njo prijazen. Dejal ji je: »Hči, tvoja vera te je ozdravila. Pojdi v miru in bodi ozdravljena svoje mučne bolezni.« (Marko 5:25–34)

Jezusovi nauki imajo moč ljudem spremeniti srce, tako da lahko tudi oni ravnajo z drugimi usmiljeno. Razmislimo denimo o tem, kaj je Jezus odgovoril človeku, ki je želel vedeti, kako lahko ugaja Bogu. Moški je vedel, da Bog pričakuje od nas, da imamo radi svoje bližnje, vendar je Jezusa vseeno vprašal: »Kdo pa je moj bližnji?«

Jezus mu je v odgovor povedal znamenito ponazoritev o človeku, ki je potoval iz  Jeruzalema v Jeriho in so ga na poti oropali ter ga pustili ležati »napol mrtvega«. Po cesti je prišel neki duhovnik in šel mimo njega po drugi strani. Levit je storil enako. »Potem pa je do njega prišel neki Samarijan, ki je potoval po tej poti. Ko ga je videl, se mu je zasmilil.« Izmil mu je rane, ga odpeljal do gostišča, plačal gostilničarju in mu naročil, naj poskrbi zanj. »Kdo od teh treh se je pokazal bližnjega temu, ki je padel med razbojnike?« je moškega vprašal Jezus. »Ta, ki je z njim ravnal usmiljeno,« se je glasil njegov odgovor. Jezus mu je nato rekel: »Tudi ti delaj tako.« (Luka 10:25–37)

Ljudi, ki postanejo Jehovove priče, preučevanje takšnih Jezusovih naukov navede na to, da se spremenijo in pričnejo pomagati ljudem v stiski. Neka latvijska pisateljica denimo je v svoji knjigi Women in Soviet Prisons omenila, da je sredi 1960-ih med delom v kazenskem taborišču Potma zbolela. »Ves čas moje bolezni so me [Jehovove pričevalke] skrbno negovale. Ne bi si mogla želeti boljše nege.« Nato je še dodala: »Jehovove priče imajo za svojo dolžnost pomagati vsakomur, ne glede na njegovo vero ali narodnost.«

Ko so nekateri Jehovove priče v Ancónu v Ekvadorju zaradi finančne krize ostali brez dela oziroma dohodka, so se njihovi soverniki odločili, da jim bodo pomagali zaslužiti denar. Pripravljali so hrano za krajevne ribiče in jim jo prodajali, ko so prihajali z nočnega ribolova (slika na desni). Sodelovali so vsi v občini, tudi otroci. Hrano so pričeli pripravljati ob enih zjutraj, da je bila nared do štirih zjutraj, ko so se ribiči vrnili domov. Denar, ki so ga zbrali, so nato razdelili med sovernike, skladno z njihovimi potrebami.

Takšna doživetja pokažejo, da imajo Jezusovi nauki in zgled v resnici moč ljudi navesti na to, da se spremenijo in pričnejo pomagati ljudem v stiski.

3. Jezus ima moč spremeniti naravo ljudi. Splošno znano dejstvo je, da smo ljudje nagnjeni k sebičnosti. Sveto pismo temu pravi greh. Celo apostol Pavel je napisal: »Pri sebi torej ugotavljam to postavo: kadar želim delati, kar je prav, je v meni to, kar je slabo.« Nato je dodal: »Kdo me bo rešil iz telesa, podvrženega tej smrti? Bogu naj gre hvala po Jezusu Kristusu!« (Rimljanom 7:21–25) Tukaj je Pavel omenil, kako bo Bog po Jezusu rešil prave častilce podedovanih grešnih nagnjenj, h katerim spada tudi sebičnost, temeljni vzrok za revščino. Kako se bo to zgodilo?

Janez Krstnik je za Jezusa malo po njegovem krstu takole rekel: »Glej, Božje Jagnje, ki odvzema greh sveta!« (Janez 1:29) Zemlja bo kmalu polna ljudi, ki bodo osvobojeni podedovanega greha, med drugim tudi nagnjenosti k sebičnosti. (Izaija 11:9) Jezus bo tako odstranil vzrok za revščino.

V kakšno veselje nam je premišljevati o času, ko bodo vsi ljudje imeli to, kar potrebujejo! V Božji Besedi piše: »Vsak bo sedel pod svojo trto in pod svojo smokvo, in nihče jih ne bo plašil.« (Miha 4:4) Te besede poetično opišejo čas, ko bomo vsi imeli zadovoljujoče delo, ko se bomo počutili varne in bomo lahko docela uživali v svetu brez revščine; vse to v slavo Jehovu.