Kal idhi e weche manie iye

Kal idhi kama ochanie weche mantie

Josombwa Penjo . . .

Josombwa Penjo . . .

Josombwa Penjo . . .

Be Jokristo Makare Duto Dhi e Polo?

▪ Ji mang’eny osesomo weche Yesu majiwo chuny niya: ‘Nyasaye nohero piny ahinya, omiyo nochiwo Wuode ma miderma, mondo ng’ato ang’ata ma oyie kuome kik lal, to obed gi ngima mochwere.’ (Johana 3:16) Be Yesu ne wacho ni jogo duto makare matiyo ne Wuon mare, Jehova Nyasaye, biro dhi e polo kama giniyudie ngima mochwere gi mor madier?

Non ane weche Yesu maluwogi: “Onge ng’ato ma noidho odhi e polo, mak mana jalo ma nolor koa e polo, e Wuod dhano.” (Johana 3:13) Mano nyiso ni jogo ma ne lamo Nyasaye kochung’ motegno e kinde machon, kaka Noa, Ibrahim, Musa, koda Daudi, ne ok odhi e polo. (Tich Joote 2:34) Kare ne gidhi kanye? E yo machuok: Jomakare ma ne odak chon-go, ni e liete, ginindo e tho, ok ging’eyo gimoro amora, girito chier.​—Eklesiastes 9:5, 6; Tich Joote 24:15.

Ei Muma, wayudo bende ni Yesu ema nokwongo wacho wach dhi e polo bang’ tho. Ne owacho ne jootene ni ne odhi ikonegi kar dak e polo. (Johana 14:2, 3) Mano ne en puonj mawendo ne jo Nyasaye. Jaote Paulo nolero bang’e, ni bang’ tho Yesu koda chierne modhi e polo, Yesu ‘noyawo ne jopuonjrene yo manyien kendo mangima’​—yo ma ne onge dhano moro amora ma ne oseluwo.​—Jo Hibrania 10:19, 20.

Be mano nyiso ni chakre e kindeno jomakare duto ne biro dhi e polo? Ooyo, nimar chier mar dhi e polo otudore machiegni ahinya gi migawo momi mana dhano moko manok. E midhiambo mogik ka en kodgi, Yesu nowacho ne jootene ni ndalo ne dhi biro ma ne gidhi ‘bet e kombe ruodhi ka ging’ado bura’ e Pinyruodhe me polo. Kuom mano, migawo margi ne dhi bedo locho kanyachiel gi Yesu e polo.​—Luka 22:28-30.

Nitie jomamoko bende ma ne dhi yudo migawo makendeno, maok mana joote kende. E fweny ma ne omiye, jaote Johana noneno Yesu e polo ka en gi oganda mar joma ochier, kendo jogo iluongo ni ‘jopinyruoth ma jodolo kendo ginibed gi loch e piny.’ (Fweny 3:21; 5:10) Ne gin ji adi ma ne oneno? Mana kaka timore e sirkal moro amora, nitie mana ji manok kende malocho. Mano bende, e gima timore e Pinyruodh poloni. Yesu, Nyarombo mar Nyasaye, locho kanyachiel gi joloch wetene 144,000, ma gin “jo mowar e kind ji duto.”​—Fweny 14:1, 4, 5.

Kuom adier, ji 144,000 en kwan matin ahinya ka oporgi gi kwan mar jomakare duto, machon koda masani. Mano nikare nimar ji 144,000 ichiero mondo odhi e polo ka gin gi migawo makende. Kapo ni idwaro gero ot, be ibiro ndiko funde duto molony manie gweng’u? Ooyo. Ibiro mana tiyo gi kwan funde moromo ne tijno. Kamano bende, Nyasaye ok oyiero jomakare duto ne migawo makende mar locho gi Kristo e polo.

Sirkand polono biro miyo dwaro mar Nyasaye ne dhano otimre. Yesu kod joloch wetene 144,000, biro tayo tij loko piny ngima mondo obed paradis, kama ji makare tara gi tara nodagie gi mor nyaka chieng’. (Isaiah 45:18; Fweny 21:3, 4) Mano biro riwo bende jogo ma Nyasaye okano e kitape mar rapar, ma ibiro chier.​—Johana 5:28, 29.

Jogo duto malamo Jehova​—bed ni ne gidak chon kata sani—​nyalo yudo mich majaber mar ngima mochwere. (Jo Rumi 6:23) Ji manok noyud ngima e polo nikech ginibed gi migawo makende kuno, to thoth ji biro yudo ngima e piny manobed paradis.