Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na o tla kwa Ditemošo tša Jehofa tše di Kwagalago?

Na o tla kwa Ditemošo tša Jehofa tše di Kwagalago?

Na o tla kwa Ditemošo tša Jehofa tše di Kwagalago?

“Tsela še. Sepelang ka yona.”—JES. 30:21.

1, 2. Sathane o ikemišeditše go dira’ng, gomme Lentšu la Modimo le re thuša bjang?

LESWAO la tsela leo le šupilego mo go fošagetšego ga se feela gore le a timetša, eupša gape le kotsi. A re re mogwera wa gago o go lemošitše gore monna yo kgopo o fetotše leswao la tsela ka boomo e le feela gore a gobatše basepedi bao ba sego šedi. Na o be o ka se theetše temošo yeo?

2 Ge e le gabotse, Sathane ke lenaba le kgopo leo le ikemišeditšego go re aroša. (Kut. 12:9) Ditutuetšo tše mpe ka moka tšeo di ahlaahlilwego sehlogong se se fetilego di tšwa go yena gomme di reretšwe go re aroša tseleng yeo e išago bophelong bjo bo sa felego. (Mat. 7:13, 14) Re leboga Modimo wa rena yo a re kganyogelago tše botse ge a re lemoša gore re se ke ra latela ‘maswao a tsela’ a timetšago a Sathane. Ga bjale a re ahlaahleng ditutuetšo tše tharo tše mpe tšeo Sathane a di dirišago go aroša batho. Ge re hlahloba mokgwa woo Lentšu la Modimo le re thušago gore re efoge go forwa, re ka bona ka leihlo la kgopolo Jehofa a sepela ka morago ga rena gomme a re šupetša tsela e nepagetšego, a re: “Tsela še. Sepelang ka yona.” (Jes. 30:21) Go naganišiša ka ditemošo tša Jehofa tše kwagalago go tla matlafatša boikemišetšo bja rena bja go di latela.

O se ke wa Latela “Barutiši ba Maaka”

3, 4. (a) Barutiši ba maaka ba swana bjang le didiba tšeo di omilego? (b) Gantši barutiši ba maaka ba tšwa kae, gomme ba nyaka’ng?

3 Ipone ka leihlo la kgopolo o sepela nageng e omilego. O bona sediba kua pele gomme o ya go sona, o holofetše go hwetša meetse a tlago go go nyorolla. Eupša ge o fihla o hwetša sediba se omile. O feleletša o nyamile kudu! Barutiši ba maaka ba swana le didiba tšeo di omilego. Motho yo mongwe le yo mongwe yo a tsomago meetse a therešo go bona o tla nyama o šoro. Jehofa o re lemoša ka barutiši ba maaka a diriša moapostola Paulo le moapostola Petro. (Bala Ditiro 20:29, 30; 2 Petro 2:1-3.) Barutiši bao ke bomang? Mantšu a buduletšwego a baapostola ba ba babedi a re thuša go lemoga moo barutiši ba maaka ba tšwago gona le kamoo ba šomago ka gona.

4 Paulo o boditše bagolo ba phuthego ya Efeso gore: “Gare ga lena ka noši go tla tsoga banna bao ba tlago go bolela dilo tše di kgopamego.” Petro o ngwaletše Bakriste gotee le yena gore: “Go tla ba le barutiši ba maaka gare ga lena.” Ka gona, barutiši ba maaka ba tšwa kae? Ba ka tšwelela ka phuthegong. Batho ba bjalo ke bahlanogi. * Ba nyaka’ng? Ga ba kgotsofatšwe ke go tlogela mokgatlo woo pele mohlomongwe ba bego ba o rata. Paulo o boletše gore maikemišetšo a bona ke gore “ba goge barutiwa gore ba ba šale morago.” Go e na le gore ba tšwe ba yo inyakela barutiwa ba bona, bahlanogi ba nyaka gore barutiwa ba Kriste ba ba latele. Go swana le “diphiri tše di gagolago,” barutiši ba maaka ba ikemišeditše go metša ditho tša phuthego tšeo di ba botago, ba senye tumelo ya tšona le go di tloša therešong.—Mat. 7:15; 2 Tim. 2:18.

5. Barutiši ba maaka ba diriša mekgwa efe?

5 Barutiši ba maaka ba šoma bjang? Mekgwa ya bona e utolla gore ba diriša moya wa boradia. Bahlanogi ba “tliša ka sekhukhung” dikgopolo tše di senyago. Go swana le mahodu, ba šoma ka mokgwa wa sephiri, ba ruta ka bohwirihwiri dithuto tša bohlanogi. Go swana le ge motšweletši yo bohlale wa mangwalo a bofora a leka go diriša mangwalo ao, bahlanogi le bona ba diriša “mantšu a bofora,” goba dingangišano tša bofora, ba leka go fetiša dikgopolo tšeo ba ithometšego tšona o ka re ke tša therešo. Ba phatlalatša ‘dithuto tše di forago,’ “ba kgopamiša . . . Mangwalo” gore a swanele dikgopolo tša bona. (2 Pet. 2:1, 3, 13; 3:16) Ka ntle le pelaelo, bahlanogi ga ba re kganyogele tše botse. Re ka fapoga tseleng yeo e lebišago bophelong bjo bo sa felego ge e ba re ba latela.

6. Ke temošo efe e kwagalago yeo Beibele e re neago yona ka barutiši ba maaka?

6 Re ka itšhireletša bjang go barutiši ba maaka? Keletšo ya Beibele yeo e re bontšhago kamoo re ka swaraganago le bona e a kwagala. (Bala Baroma 16:17; 2 Johane 9-11.) Lentšu la Modimo le re: “Le ba pheme.” Diphetolelo tše dingwe di fetolela polelwana yeo ka gore “le ba furalele,” “le ba efoge” le ka gore “le dule kgole le bona!” Ga go na seo se sa kwagalego ka keletšo yeo e buduletšwego. A re re ngaka e go boditše gore o efoge motho yo mongwe yo a nago le bolwetši bjo bo fetelago, bjo bo bolayago. O tla kwešiša seo ngaka e se bolelago gomme o tla latela temošo ya yona ka kelohloko. Ka gona, bahlanogi ba “rata go phegišana,” goba ba ‘babja monaganong’ gomme ba nyaka go fetetša ba bangwe ka dithuto tša bona tša go se botege. (1 Tim. 6:3, 4, bapiša le Phetolelo ya Kgale.) Jehofa, Ngaka e Kgolo, o re botša gore re pheme go ikopanya le bahlanogi. Re kwešiša seo a se bolelago, eupša na re ikemišeditše go kwa temošo ya gagwe ka ditsela tšohle?

7, 8. (a) Go efoga barutiši ba maaka go akaretša’ng? (b) Ke ka baka la’ng o ikemišeditše go ema o tiile kgahlanong le barutiši ba maaka?

7 Go efoga barutiši ba maaka go akaretša eng? Ga re ba amogele ka malapeng a rena goba go ba dumediša. Le gona re gana go bala dipuku tša bona, go bogela mananeo a bona a thelebišene, go hlahloba Diwepesaete tša bona, goba go bolela dipono tša rena dipoledišanong tša bona tša Inthanete. Ke ka baka la’ng re gata mogato wo o tiilego? Ka baka la lerato. Re rata “Modimo wa therešo,” ka gona ga re nyake go tseba selo ka dithuto tšeo di kgopamego tšeo di thulanago le Lentšu la gagwe la therešo. (Ps. 31:5; Joh. 17:17) Le gona re rata mokgatlo wa Jehofa, woo ka wona re rutilwego ditherešo tše di thabišago—go akaretša leina la Jehofa le seo le se bolelago, morero wa Modimo ka lefase, boemo bja bahu le kholofelo ya tsogo. Na o sa gopola kamoo o ilego wa ikwa ka gona ge o be o ithuta la mathomo dilo tše gotee le ditherešo tše dingwe tše di kgahlišago? Ka gona, ke ka baka la’ng o swanetše go itumelela go šulafatšwa ke motho yo a ratago go senya mokgatlo woo o ithutilego ditherešo tše ka wona?—Joh. 6:66-69.

8 Go sa šetšwe seo se bolelwago ke barutiši ba maaka, re ka se ke ra ba latela! Ke ka baka la’ng o eya sedibeng seo se omilego e le feela gore o forwe le go nyamišwa? Go e na le moo, a re ikemišetšeng go dula re botegela Jehofa le mokgatlo wa gagwe woo o tsebjago go tloga kgale gore o re nyorolla ka meetse a sekilego le ao a lapološago a therešo e tšwago Lentšung le le buduletšwego la Modimo.—Jes. 55:1-3; Mat. 24:45-47.

O se ke wa Latela “Dikanegelo tša Maaka”

9, 10. Ke keletšo efe yeo Paulo a e neilego Timotheo ka “dikanegelo tša maaka,” gona Paulo a ka ba a be a gopotše ka’ng? (Bona le mongwalo wa ka tlase.)

9 Ka dinako tše dingwe, go ka ba bonolo go lemoga gore leswao la tsela le fetotšwe gomme le šupile mo go fošagetšego. Ka dinako tše dingwe, go ka ba thata go lemoga bofora bjoo. Go a swana le ka ditutuetšo tše mpe tša Sathane; tše dingwe di bonagala gabonolo go feta tše dingwe. Moapostola Paulo o re lemoša ka mokgwa o mongwe wa bohwirihwiri woo o dirišwago ke Sathane—“dikanegelo tša maaka.” (Bala 1 Timotheo 1:3, 4.) E le gore re se ke ra fapošwa tseleng e yago bophelong, re swanetše go tseba gore dikanegelo tša maaka ke’ng, le gore ke bjang re ka efogago go di šetša?

10 Temošo ya Paulo ka dikanegelo tša maaka ke karolo ya lengwalo la gagwe la pele leo a le ngwaletšego Timotheo, e lego molebeledi wa Mokriste yo a bego neilwe boikarabelo bja go šireletša bohlweki bja phuthego le go thuša badumedi gotee le yena gore ba dule ba botega. (1 Tim. 1:18, 19) Paulo o diriša lentšu la Segerika leo le ka šupago nonwane, kanegelo ya boikgopolelo goba maaka. Go ya ka The International Standard Bible Encyclopaedia, lentšu le le šupa go “kanegelo (ya bodumedi) yeo e sa tswalanego le therešo.” Mohlomongwe Paulo o be a gopotše maaka a bodumedi ao a phatlalatšwago ka dinonwane tšeo di kgahlago ditsebe goba dikanegelo tša maaka. * Dikanegelo tše bjalo di “rotoša dipotšišo tše di sa rego selo”—ke gore, di rotoša dipotšišo tšeo di sego bohlokwa tšeo di lebišago dinyakišišong tšeo di se nago mohola. Dikanegelo tša maaka ke didirišwa tša ramaaka yo mogolo, Sathane, yo a dirišago maaka a bodumedi le dinonwane tšeo di sa thekgego Modimo go aroša batho bao ba sa lemogego. Keletšo ya Paulo e kwagala gabotse ge e re: Le se ke la ela hloko dikanegelo tša maaka!

11. Sathane o dirišitše bjang bodumedi bja maaka ka bohlale gore a fore batho, gona re ka thušwa ke go latela temošo efe gore re efoge go forwa?

11 Ke dikanegelo dife tše dingwe tša maaka tšeo di ka fapošago bao ba sa šetšego? Ge e le gabotse, polelwana “dikanegelo tša maaka” e ka šupa go maaka le ge e le afe a bodumedi goba nonwane ya bjona yeo e ka dirago gore re ‘kgaotše go theetša therešo.’ (2 Tim. 4:3, 4) Sathane, yo a itirago “morongwa wa seetša,” o dirišitše ka bohlale bodumedi bja maaka go fora batho. (2 Bakor. 11:14) Ka go ikgakanya bo diriša Bokriste, Bojakane bo ruta dithuto tšeo di tletšego dinonwane le maaka, tšeo di akaretšago ya Borarobotee, ya mollo wa dihele le ya go se hwe ga moya. Le gona Bojakane bo kgothaletša batho go bina matšatši a itšego a maikhutšo, a bjalo ka Keresemose le Easter, ao metlwae ya ona yeo e bonagalago e lokile ge e le gabotse e theilwego dinonwaneng le madumeding a boheitene. Ka go latela temošo ya Modimo ya gore re ikarole gomme re “lese go kgwatha selo se se sa hlwekago,” re ka se forwe ke dikanegelo tša maaka.—2 Bakor. 6:14-17.

12, 13. (a) Sathane o phatlaladitše maaka afe, gona ke’ng seo re swanetšego go se tseba ka maaka ao? (b) Re ka efoga bjang go forwa ke dikanegelo tša maaka tša Sathane?

12 Sathane o phatlaladitše maaka a mangwe ao a ka re forago ge e ba re sa hlokomele. Ela hloko mehlala e mengwe. O ka dira selo se sengwe le se sengwe—sa go loka le sa go se loke. Go ithekgile ka gore o ikwa bjang. Kgopolo ye e godišwa ke mekero ya ditaba le ya boithabišo. Pono e bjalo e fošagetšego ya ditekanyetšo tša Modimo e re gateletša gore re beele ka thoko ditekanyetšo ka moka tša boitshwaro. Therešo ke gore re tloga re nyaka tlhahlo boitshwarong, tlhahlo yeo e lego Modimo feela yo a ka e neago. (Jer. 10:23) Modimo a ka se ke a tsenya letsogo ditabeng tša lefase. Go tutuetšwa ke moya wa go phelela lehono feela go ka re dira gore re be “ba sa šomego goba ba sa enywego.” (2 Pet. 1:8) Therešo ke gore letšatši la Jehofa le tla ka lebelo, gomme re swanetše go dula re le letetše. (Mat. 24:44) Modimo ga a na taba le wena ka go lebanya. Go dumela maaka a a Sathane go ka dira gore re lape, re nagane gore re ka se ke ra swanelwa ke go ratwa ke Modimo. Therešo ke gore Jehofa o rata barapedi ba gagwe e le motho ka o tee ka o tee e bile o ba tšeela godimo.—Mat. 10:29-31.

13 Re swanetše go dula re le šedi, ka ge menagano le tshekamelo ya lefase la Sathane di ka bonagala di kgahliša ge o di gaša mahlo. Lega go le bjalo, gopola gore Sathane ke mofori yo mogolo. Ke feela ge re latela keletšo le dikgopotšo tša Lentšu la Modimo moo re ka efogago go forwa ke Sathane ka “dikanegelo tša maaka tšeo di hlamilwego ka bokgoni [“dinonwane tšeo di hlamilwego ka mahlajana,” The New American Bible].”—2 Pet. 1:16.

O se ke wa ‘Latela Sathane’

14. Ke keletšo efe yeo Paulo a e neilego bahlologadi ba bafsa, gona ke ka baka la’ng ka moka ga rena re swanetše go gopola mantšu a gagwe?

14 Nagana ka leswao la tsela leo le rego: “Tsela ya go Latela Sathane.” Ke mang wa rena yo a bego a ka latela tsela yeo? Lega go le bjalo, Paulo o re lemoša ka ditsela tše dintši tšeo Bakriste ba ineetšego ba ka ‘arošwago gore ba latele Sathane.’ (Bala 1 Timotheo 5:11-15.) Mantšu a Paulo a lebišitšwe go “bahlologadi [ba itšego] ba bafsa,” eupša molao wa motheo wo a bolelago ka wona o šoma go rena ka moka. Basadi bao ba lekgolong la pele la nywaga ba ka be ba se ba ka ba nagana gore ba latela Sathane, eupša ditiro tša bona di be di bontšha gore ba dira bjalo. Re ka itšhireletša bjang gore re se ke ra latela Sathane re sa lemoge? A re hlahlobeng temošo ya Paulo mabapi le lesebo le le gobatšago.

15. Maikemišetšo a Sathane ke afe, gona Paulo o bontšha makatika a Sathane bjang?

15 Maikemišetšo a Sathane ke go fokodiša tumelo ya rena—go dira gore re kgaotše modiro wa go bolela ditaba tše dibotse. (Kut. 12:17) E le gore a fihlelele seo, o leka go re dira gore re phegelele mediro yeo e senyago nako ya rena goba yeo e bakago karogano gare ga rena. Hlokomela kamoo Paulo a hlaolago makatika a Sathane. “Go se dire selo, ba thetha.” Mehleng ye ya tlhabologo, go bonolo go senya nako ya rena e ntši le ya ba bangwe, ka mohlala, re romela ka e-mail melaetša e sego bohlokwa goba gaešita le yeo e timetšago. “Basebi.” Lesebo le le gobatšago le ka lebiša go thomeletšeng, e lego seo gantši se bakago ditshele. (Die. 26:20) Go sa šetšwe gore ba lemoga seo goba ba sa se lemoge, bathomeletši ba ekiša Sathane Diabolo. * “Ba tsenatsenago ditabeng tša batho ba bangwe.” Ga se tokelo ya rena go botša batho ba bangwe kamoo ba swanetšego go phela ka gona. Mokgwa o bjalo wa go fo ipolelela le wa go baka mathata o ka re šitiša go phetha modiro woo Modimo a re neilego wona wa go bolela ka Mmušo. Ge re kgaotša go thekga modiro wa Jehofa, gona re thoma go latela Sathane. Ga go na go ema gare tabeng ye.—Mat. 12:30.

16. Re ka thušwa ke go latela keletšo efe gore re ‘se arošwe gore re latele Sathane’?

16 Go latela keletšo ya Beibele go ka re thuša go efoga go ‘arošwa gore re latele Sathane.’ Ela hloko tše dingwe tša dikeletšo tša Paulo tše bohlale. Ebang “le mo gontši mo le go dirago modirong wa Morena.” (1 Bakor. 15:58) Go swarega ka mediro ya Mmušo go tla re šireletša dikotsing tša go ikhwetša re sa dire selo e bile re phegelela dilo tšeo di senyago nako. (Mat. 6:33) Bolela “polelo e botse ya go aga.” (Baef. 4:29) Ikemišetše go se theetše lesebo le le gobatšago le go se le phatlalatše. * Hlagolela go bota le go hlompha badumedigotee le wena. Ka go dira bjalo, o tla tlwaela go bolela mantšu a agago go e na le ao a senyago. “Go dire boikemišetšo bja [gago] . . . go šetša ditaba tša [gago].” (1 Bathes. 4:11) Bontšha go tshwenyega ka batho ba bangwe, eupša o dire bjalo ka ditsela tšeo di bontšhago gore o hlompha ditaba tša bona tšeo di sa go nyakego le gore ga o ba amoge seriti. Le gona, o swanetše go gopola gore ga se wa swanela go gapeletša ba bangwe go latela dikgopolo tša gago ditabeng tšeo ba swanetšego go itirela phetho go tšona.—Bagal. 6:5.

17. (a) Ke ka baka la’ng Jehofa a re lemoša ka dilo tšeo re sa swanelago go di latela? (b) O ikemišeditše’ng ka tsela yeo Jehofa a nyakago re e latela?

17 Re leboga gakaakang gore Jehofa o re botša ka go lebanya seo re swanetšego go se se latele! Lega go le bjalo, o se ke wa lebala gore ditemošo tša Jehofa tšeo di ahlaahlilwego sehlogong se le seo se fetilego di tutueditšwe ke lerato leo a re ratago ka lona. O nyaka go re šireletša manyaming le bohlokong bjo bo bakwago ke go latela ‘maswao a tsela’ ao a forago a Sathane. Tsela yeo Jehofa a nyakago re e latela e ka ba e pitlagane, eupša e lebiša lefelong leo le kgahlišago kudu moo go felelago leeto la rena—bophelong bjo bo sa felego. (Mat. 7:14) Anke re se ke ra nyama maikemišetšong a rena a go latela keletšo ya Jehofa e rego: “Tsela še. Sepelang ka yona.”—Jes. 30:21.

[Mengwalo ya tlase]

^ ser. 4 “Bohlanogi” ke go furalela borapedi bja therešo, go aroga go bjona, go rabela go bjona gotee le go bo tlogela.

^ ser. 10 Ka mohlala, puku ya Apokrifa ya Tobit (Tobias), yeo e ngwadilwego lekgolong la boraro la nywaga B.C.E. yeo e bego e le gona mehleng ya Paulo, e tletše ka ditumelakhwele le dinonwane tše di sa kwagalego tša maleatlana le boloi tšeo di hlaloswago e ka ke tša therešo.—Bona Insight on the Scriptures, Bolumo 1, letlakala 122.

^ ser. 15 Lentšu la Segerika la “diabolo” ke di·aʹbo·los, leo le bolelago “mothomeletši.” Lentšu le le dirišwa e le sereto se sengwe sa Sathane, mothomeletši wa mathomo yo mogolo.—Joh. 8:44; Kut. 12:9, 10.

^ ser. 16 Bona lepokisi le le rego:  “Go Gaša Mafofa Moyeng.”

Karabo ya Gago ke Efe?

O ka diriša bjang ditemošo tšeo di hwetšwago mangwalong a latelago?

2 Petro 2:1-3

1 Timotheo 1:3, 4

1 Timotheo 5:11-15

[Dipotšišo tša Thuto]

[Box/​Pictures on page 19]

 Go Gaša Mafofa Moyeng

Nonwane ya kgale ya Sejuda e bontšha gabotse ditlamorago tša go phatlalatša lesebo le le gobatšago. Le ge e hlaloswa ka ditsela tše sa swanego, tabakgolo ya yona e ka tsela ye.

Monna yo mongwe o ile a thetha le motse a senya monna yo bohlale wa mo motseng leina. Ka morago, monna yoo wa lesebo leo le gobatšago o ile a lemoga phošo ya gagwe gomme a ya go monna yoo yo bohlale go kgopela tebalelo, a ba a bolela gore o ikemišeditše go dira sohle seo a ka se kgonago gore a lebalelwe. Monna yo bohlale o ile a kgopela selo setee: Monna yoo yo a sebilego ka yena o ile a botšwa gore a ye go tšea mosamelo wa mafofa gomme a o bule, a gaše mafofa moyeng. Le ge monna yoo wa lesebo a ile a makatšwa ke kgopelo yeo, o ile a dira kamoo a laetšwego ka gona gomme a boela go monna yo bohlale.

O ile a botšiša gore: “Na bjale o ntebaletše?”

Monna yo bohlale o ile a araba ka gore: “Sa pele, sepela o yo kgoboketša mafofa ao ka moka.”

Yena a re: “Nka kgona seo bjang? Moya o šetše o a phatlaladitše.”

Monna yo bohlale a re: “Go boima go lokiša tshenyo yeo e bakilwego ke mantšu a gago, go swana le ge go le boima go kgoboketša mafofa ao.”

Thuto e molaleng. Ge mantšu a tšwele molomong, a ka se boele morago, gomme go ka ba thata go phumola bohloko bjoo a bo bakilego. Pele ga ge re phatlalatša lesebo le le gobatšago, re bontšha bohlale ge re gopola gore ge e le gabotse re gaša mafofa moyeng.

[Seswantšho go letlakala 16]

Ba bangwe ba ka laletša bjang bahlanogi ka dintlong tša bona?