Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Wulu kɔ nuninyɛne ne azo

Kɛzi Bɛkilehile Ngakula Nyamenle Anwo Debie La—Ndenle Boni Mɔ A Boa Kpalɛ A?

Kɛzi Bɛkilehile Ngakula Nyamenle Anwo Debie La—Ndenle Boni Mɔ A Boa Kpalɛ A?

Kɛzi Bɛkilehile Ngakula Nyamenle Anwo Debie La—Ndenle Boni Mɔ A Boa Kpalɛ A?

“Bɛmaa mɛla ɛhye mɔɔ melɛfa meamaa bɛ la ɛdɛnla bɛ ahonle nu, na bɛva bɛhilehile bɛ mra kpalɛ kpalɛ. Bɛwɔ bɛ awuke ne mɔ anu a, bɛdwenledwenle nwolɛ, yɛɛ saa bɛlua adenle zo o, bɛla o, bɛdwazo o, bɛyɛ ye zɔhane.”—MƐLA NE 6:6, 7.

ƆDWU mekɛ ne bie a awovolɛ bahola ade nganeɛ kɛ bɛ ngakula ne mɔ ɛtetelɛ nwo ɛzonlelilɛ bo bɛ nwo zo. Noko, saa bɛbiza moalɛ a, edwɛkɛ dɔɔnwo mɔɔ bɛka bɛkile bɛ anzɛɛ bɛkenga la kola maa bɛ adwenle tu fonyia. Bɛ mbusua nee bɛ gɔnwo mɔ ta kile bɛ adwenle ndɛndɛ. Mbuluku, magazine, Intanɛte kɔ zo fa folɛdulɛ dɔɔnwo maa awovolɛ.

Noko, Baebolo ne fa folɛdulɛ mɔɔ bɛkola bɛfa bɛ nwo bɛto zo la maa awovolɛ. Debie mɔɔ ɔwɔ kɛ bɛfa bɛkilehile bɛ mra nee kɛzi ɔwɔ kɛ bɛmaa bɛ adehilelɛ kpalɛ la. Kɛmɔ yɛnwu ye wɔ Baebolo edwɛkɛ mɔɔ wɔ anwuma ɛkɛ anu la, ɔwɔ kɛ awovolɛ kpondɛ adenle kpalɛ dua zo ka Nyamenle anwo edwɛkɛ kile bɛ mra alehyenlɛ biala. Bɛha nzuzulɛ nna mɔɔ vi Baebolo ne anu mɔɔ ɛboa awovolɛ dɔɔnwo yemaa bɛhilehile bɛ mra Nyamenle anwo edwɛkɛ la wɔ ɔ bo ɛke.

1. Fa abɔdeɛ nu ninyɛne kilehile. Ɛzoanvolɛ Pɔɔlo hɛlɛle kɛ: “Sumunli kɛ Nyamenle bɔle ewiade la yɛɛ ɔbɔle ɔ bo kɛ ɔye ye su kpalɛ ne mɔɔ yɛ nye ɛnnwu ye la wienyi yeahile sonla a. Ninyɛne ɛhye mɔ a le ye damɛnlangoate tumi ne nee ye nyamenleyɛlɛ ne.” (Wulomuma 1:20) Awovolɛ bahola alua Nyamenle abɔdeɛ nee ye subane mɔɔ da ali wɔ zɔhane ninyɛne ne mɔ anu la azo bɛamaa bɛ mra anwu ye kɛ Nyamenle le Awie mɔɔ wɔ ɛkɛ amgba.

Gyisɛse luale adenle ɛhye azo hilehilele ye ɛdoavolɛ ne mɔ. Kɛ neazo la, ɔhanle kɛ: “Bɛnlea nloma mɔɔ luolua anwomanyunlu la. Bɛnlua, bɛmbu, yɛɛ bɛnlɛ bonwolo; Selɛ ne mɔɔ wɔ anwuma la a yɛne bɛ a. Na asoo bɛ nwo ɛngyia ɛndɛla nloma?” (Mateyu 6:26) Wɔ ɛke, Gyisɛse zile Gyihova ɛlɔlɛ nee ye anwunvɔnezelɛ zo. Noko ɔyɛle mɔɔ tɛla ɛhye. Ɔboale ye ɛdoavolɛ ne mɔ ɔmanle bɛzuzule kɛzi Nyamenle lale subane ɛhye mɔ ali hilele ngakula la anwo.

Belemgbunli Sɔlɔmɔn nrɛlɛbɛvolɛ hanle kɛzi Nyamenle vale nrɛlɛbɛ mɔɔ bɛdua nganeɛdelɛ zo bɛda ye ali ɔmanle ngyigyilira la anwo edwɛkɛ, na ɔluale abɔdeɛ ngyikyi ɛhye mɔ anwo zo ɔzile ɛzukoalɛdeɛ mɔɔ sonle bolɛ la azo. Ɔhɛlɛle kɛ: “O mgbovonle, kɔ ngyigyilira ɛkɛ ne, kɔnlea ye ndenle ne mɔ na sukoa nrɛlɛbɛ. Bɛnlɛ belemgbunli, bɛnlɛ maanle kpanyinli anzɛɛ maanlebuvolɛ biala, noko bɛkuohua bɛ aleɛ nloa wɔ wawaa nu, yɛɛ ɛbuhenle ne dwu a, bɛboɔboa debie biala mɔɔ kɛmaa bɛkɛnyia ngoane la anloa.” (Mrɛlɛbulɛ 6:6-8) Nea kɛzi ɛhye le adenle mɔɔ tumi wɔ nu mɔɔ bɛdua zo bɛkilehile amaa yɛava bodane kpalɛ yɛazie yɛ nye zo na yɛalua anwosesebɛ ne mɔɔ Nyamenle fa maa yɛ la azo yɛadwu nwo a!

Saa awovolɛ yɛ mɔɔ doa zo la a bɛbahola bɛazukoa ngilehilelɛ adenle kpalɛ ne mɔɔ Gyisɛse nee Sɔlɔmɔn vale lile gyima la: (1) Bɛbiza bɛ mra mbaka nee nyɛmoa mɔɔ bɛ nye die nwo la. (2) Bɛzukoa mbaka nee nyɛmoa ɛhye mɔ anwo ninyɛne dɔɔnwo. (3) Bɛlua abɔdeɛ ɛhye mɔ azo bɛzukoa Nyamenle anwo debie.

2. Sukoa subane mɔɔ Gyisɛse lale ye ali hilele menli mɔɔ ɔhilehilele bɛ la. Wɔ menli mɔɔ dɛnlanle aze la kɔsɔɔti anu, Gyisɛse yɛɛ ɛnee lɛ edwɛkɛ mɔɔ nwolɛ hyia kpalɛ la ka a. Noko akee, ɔvale ye mekɛ ne dɔɔnwo ɔbizale kpuyia. Ɛnee ɔ nye die menli mɔɔ ɔhilehilele bɛ la nzuzulɛ nee bɛ nganeɛdelɛ nwo kpalɛ. (Mateyu 17:24, 25; Maake 8:27-29) Zɔhane ala a awovolɛ noko lɛ ninyɛne mɔɔ nwolɛ hyia kpalɛ la bɛfa bɛkilehile bɛ mra a. Noko amaa bɛaboa bɛ mra kpalɛ la, ɔwɔ kɛ bɛsukoa Gyisɛse na bɛmaa bɛ mra fi bɛ ahonle nu da bɛ nganeɛdelɛ ali.

Na saa ngakula ne mɔ da subane ɛtane bie ali anzɛɛ bɛnde ninyɛne bie mɔ mɔɔ anwo hyia la abo ndɛndɛ noko ɛ? Suzu kɛzi Gyisɛse nee ye ɛzoanvolɛ ne mɔ lile la anwo nea. Ɔdwu mekɛ ne bie a bɛsu kpolera kyengye yɛɛ ɔkyɛ na bɛanwu nvasoɛ mɔɔ wɔ mɛlɛbɛnwoaze zo la. Noko akee, Gyisɛse zile abotane hanle hilele bɛ fane dɔɔnwo kɛ bɛbɛlɛ bɛ nwo aze. (Maake 9:33, 34; Luku 9:46-48; 22:24, 25) Awovolɛ mɔɔ sukoa Gyisɛse la bazi abotane adenrɛ bɛ mra na bɛahɔ zo bɛahile bɛ debie kɔkpula kɛ ngakula ne mɔ bɛade ɔ bo kpalɛ. *

3. Yɛ mɔɔ ɛka la. Ɔle kpalɛ kɛ awovolɛ bali folɛ mɔɔ ɛzoanvolɛ Pɔɔlo dule Keleseɛnema mɔɔ ɛnee wɔ Wulomu la azo. Ɔhɛlɛle bɛ kɛ: “Ɛkilehile ɛ gɔnwo mɔ a, ɛnee duzu ati a ɛngilehile ɛ nwo ɛ? Ɛka kɛ, ‘Bɛmmawua’, na asoo ɛnle awule?”—Wulomuma 2:21.

Folɛ ɛhye anwo hyia ɔluakɛ mɔɔ awovolɛ yɛ la nyia ngakula nwo zo tumi tɛla mɔɔ bɛka la. Nɔhalɛ nu, awovolɛ mɔɔ bɛyɛ mɔɔ bɛka la banyia ngakula mɔɔ di bɛ edwɛkɛ zo.

4. Bɔ ɔ bo wɔ bɛ ngakula nu. Bɛbɔle ɛzoanvolɛ Pɔɔlo agɔnwo Temɔte mɔɔ ɔ nee ye yɛle edwɛkpatɛlɛvolɛ gyima la duma kpalɛ wɔ ye maanzinli ne anu. (Gyima ne 16:1, 2) Debie ko a le kɛ bɛvale “Nyamenle Edwɛkɛ ne” bɛhilehilele ye “sumunli [ye] ngakula nu.” Temɔte ɔ nli nee ɔ nla gengale Ngɛlɛlera ne hilele ye na eza bɛboale ye bɛmanle ɔzuzule nɔhalɛ mɔɔ wɔ zɔhane Ngɛlɛlera ne mɔ anu la anwo.—2 Temɔte 1:5; 3:14, 15.

Ɛleka Mɔɔ Ɛbanyia Moalɛ La

Gyihova Alasevolɛ yɛ mbuluku dɔɔnwo maa awovolɛ amaa bɛava bɛahilehile bɛ mra Nyamenle anwo nɔhalɛ edwɛkɛ. Bɛhɛlɛ bie mɔ bɛmaa ngakula ngyikyi. Bie mɔ noko bahola aboa awovolɛ amaa bɛ nee bɛ mra mɔɔ ɛlɛyɛ mgbanyinli la ali ngitanwo dahuu. *

Kolaa na awovolɛ ahola ahilehile bɛ mra Nyamenle anwo debie la, ɔwɔ kɛ bɛnyia kpuyia mɔɔ ye nyelebɛnloa ɛnla aze mɔɔ ngakula biza la anwo mualɛ. Kɛ neazo la, kɛzi ɛbaye kpuyia ɛhye mɔ anloa ɛ: Duzu ati a Nyamenle ɛmaa amaneɛnwunlɛ nwo adenle a? Adwenle boni a Nyamenle lɛ ye wɔ azɛlɛ ne anwo a? Nienwu a mɔwuamra wɔ a? Gyihova Alasevolɛ anye balie nwo kɛ bɛbaboa wɔ bamaa wɔanyia kpuyia ɛhye mɔ nee gyɛne mɔɔ boka nwo la anwo mualɛ amaa ɛ nee wɔ abusua ne ahwe abikye Nyamenle.—Gyemise 4:8.

[Ɔ bo ɛkɛ ne edwɛkɛ ne mɔ]

^ ɛden. 10 Hibulu edwɛkɛ mɔɔ bɛhile ɔ bo kɛ “bɛva bɛhilehile bɛ mra kpalɛ kpalɛ” wɔ Mɛla ne 6:7 la, kile kɛ bɛbaha debie bie anwo edwɛkɛ fane dɔɔnwo.

^ ɛden. 15 Bɛbahola bɛava Me Buluku Mɔɔ Ɔka Baebolo nu Edwɛkɛ, mɔɔ nuhua edwɛkɛ ne la aze na ɔka Baebolo nu ɛzukoalɛdeɛ titile nwo edwɛkɛ la baboa ngakula ngyikyi. Awovolɛ bahola ava Questions Young People Ask—Answers That Work, Foa 1 nee 2 ne aboa ngakula mɔɔ ɛlɛyɛ mgbanyinli la.