Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Jehofa—“Modimo yo a Neago Khutšo”

Jehofa—“Modimo yo a Neago Khutšo”

Jehofa—“Modimo yo a Neago Khutšo”

“Eka Modimo yo a neago khutšo a ka ba le lena bohle.”—BAROMA 15:33.

1, 2. Ke boemo bofe bjo thata bjo bo hlaloswago go Genesi dikgaolo 32 le 33, gomme mafelelo e bile afe?

GO DIREGA selo se sengwe kgauswinyana le Penuele, kgauswi le moedi wa mafula wa Jaboko ka bohlabela bja noka ya Jorodane. Esau o kwele gore lefahla la gagwe Jakobo, le boa gae. Le ge go fetile nywaga e 20 go tloga mola Esau a rekišetšago ngwanabo tshwanelo ya gagwe ya go ba leitšibulo, Jakobo o be a tšhogile gore mogolwagwe a ka ba a sa bolokile sekgopi sa go nyaka go mmolaya. A na le banna ba 400, Esau o gwanta a lebile go ngwanabo. Ka ge Jakobo a be a lemoga gore a ka no se amogelwe gabotse, o romela Esau dimpho ka go latelana tšeo di fihlago palo ya diruiwa tše 550. Bahlanka ba Jakobo ba botša Esau gore mohlape o mongwe le o mongwe ke mpho ya gagwe e tšwago go ngwanabo.

2 Mafelelong ba a kopana! Ge Jakobo ka sebete a batamela Esau, o a khunama—e sego gatee eupša gašupa. Jakobo o šetše a gatile megato e bohlokwa yeo a bego a ka e gata ya go phohliša pelo ya mogolwagwe. Jakobo o rapetše Jehofa gore a mo phološe seatleng sa Esau. Na Jehofa o araba thapelo ye? Ee. Beibele e re botša gore: “Esau a kitima go yo mo gahlanetša, a mo gokarela a ba a mo atla.”—Gen. 32:11-20; 33:1-4.

3. Re ithuta’ng pegong ya Jakobo le Esau?

3 Pego ya Jakobo le Esau e bontšha gore re swanetše go gata megato e holago ka go phegelela go lokiša ditaba ge go tsoga mathata ao a ka tšhošetšago khutšo yeo re e thabelago ka phuthegong ya Bokriste. Jakobo o ile a nyaka go dira khutšo le Esau, eupša e sego ka gobane Jakobo a senyeditše mogolwagwe gomme a swanetše go kgopela tshwarelo. Aowa, Esau o be a sa rate tshwanelo ya gagwe ya go ba leitšibulo gomme o be a e rekišeditše Jakobo ka sejo sa dihlodi. (Gen. 25:31-34; Baheb. 12:16) Lega go le bjalo, tsela yeo Jakobo a ilego a tla go Esau ka yona e bontšha bokgole bjoo re swanetšego go fihla go bjona gore re boloke khutšo le bana babo rena ba Bakriste. Le gona e bontšha gore Modimo wa therešo o šegofatša maiteko ao re a dirago go dira khutšo ka go dumelelana le dithapelo tša rena. Beibele e hupere mehlala e mengwe e mmalwa yeo e re rutago gore re be badirakhutšo.

Mohlala o Phagamego wo o Swanetšego go re Tutuetša

4. Ke tokišetšo efe yeo Modimo a e dirilego go phološa batho sebeng le lehung?

4 Mohlala o phagamego wa go dira khutšo ke wa Jehofa—“Modimo yo a neago khutšo.” (Baroma 15:33) Nagana ka bokgole bjoo Jehofa a fihlilego go bjona go re kgontšha go ba le tswalano ya khutšo le yena. Ka ge re le ditlogolo tše di nago le sebe tša Adama le Efa, re swanelwa ke “moputso woo sebe se o lefago.” (Baroma 6:23) Lega go le bjalo, ka baka la lerato la gagwe le legolo, Jehofa o ile a rulaganya phološo ya rena ka go romela Morwa wa gagwe yo a rategago lefaseng gore a belegwe e le motho yo a phethagetšego. Le gona Morwa o ile a dumelelana le seo ka bolokologi. O ile a dumela gore a bolawe ke manaba a Modimo. (Joh. 10:17, 18) Modimo wa therešo o ile a tsoša Morwa wa gagwe yo a ratwago, yo ka morago a ilego a neela Tatagwe mohola wa madi a gagwe a tšholotšwego, ao e bego e tla ba topollo bakeng sa go phološa badiradibe lehung la ka mo go sa felego.—Bala Baheberu 9:14, 24.

5, 6. Madi a Jesu a tšholotšwego a kgoma tswalano e senyegilego magareng ga Modimo le batho ba sebe bjang?

5 Tokišetšo ya sehlabelo sa topollo sa Morwa wa Modimo e kgoma bjang tswalano yeo e senyegilego magareng ga Modimo le batho ba sebe? Jesaya 53:5 e bolela gore: “Go otlwa ga gagwe go be go reretšwe gore re be le khutšo, le gona ka baka la dintho tša gagwe re fodišitšwe.” Go e na le gore ba lebelelwe e le manaba a Modimo, batho ba kwago ga bjale ba ka thabela go ba le tswalano ya khutšo le yena. “Ka [Jesu] re lokolotšwe ka topollo ka madi a yena yoo, ee, re lebaletšwe dikarogo tša rena.”—Baef. 1:7.

6 Beibele e re: “Modimo o ile a thabela gore [Kriste] e be yo a feletšego.” Se ke ka gobane Kriste e le karolo e bohlokwa go phethagatšweng ga morero wa Modimo. Morero woo wa Jehofa ke ofe? Ke gore “a boelanye dilo tše dingwe ka moka le yena ka go dira khutšo ka madi ao a [tšholotšwego]” a Jesu Kriste. Ka gona, “dilo tše dingwe ka moka” tšeo Modimo a di tlišago tswalanong ya khutšo le yena “ke dilo tše di lego lefaseng” le “dilo tše di lego magodimong.” Dilo tšeo ke eng?—Bala Bakolose 1:19, 20.

7. “Dilo tše di lego magodimong” le “dilo tše di lego lefaseng” tšeo di tlišwago gore di be le khutšo le Modimo ke eng?

7 Tokišetšo ya topollo e dira gore Bakriste ba tloditšwego ba kgone go ‘thabela khutšo le Modimo.’ Ke bona bao ‘go boletšwego gore ba lokile’ e le barwa ba Modimo. (Bala Baroma 5:1.) Go bolelwa ka bona e le “dilo tše di lego magodimong” ka gobane ba na le kholofelo ya go ya legodimong gomme ba “tla buša e le dikgoši godimo ga lefase,” le go hlankela e le baperisita ba Modimo. (Kut. 5:10) Ka lehlakoreng le lengwe, polelwana “dilo tše di lego lefaseng” e šupa go batho ba sokologilego, bao mafelelong ba tlago go hwetša bophelo bjo bo sa felego mo lefaseng.—Ps. 37:29.

8. O kgongwa bjang ke go naganišiša ka bokgole bjoo Jehofa a fihlilego go bjona go dira gore batho ba be le khutšo le yena?

8 Ge Paulo a be a leboga tokišetšo ya Jehofa ka pelo ka moka, o ngwaletše Bakriste ba tloditšwego ba Efeso gore: “Modimo o humile ka dikgaugelo, . . . o re phedišitše gotee le Kriste, gaešita le ge re be re hwile dikarogong—le phološitšwe ka botho bjo bogolo bja Modimo.” (Baef. 2:4, 5) Go sa šetšwe gore re na le kholofelo ya go phela legodimong goba ya go phela lefaseng, re tloga re kolota Modimo ka baka la kgaugelo ya gagwe le botho bja gagwe bjo bogolo. Dipelo tša rena di tlala tebogo ge re gopola ka bokgole bjoo Jehofa a fihlilego go bjona go dira gore go kgonege go batho go ba le khutšo le yena. Ge re lebane le maemo ao a tšhošetšago khutšo ka phuthegong, na go naganišiša ka mohlala wa Modimo ga se gwa swanela go re tutueletša go gata mogato wa go ba badirakhutšo?

Go Ithuta Mehlaleng ya Aborahama le Isaka

9, 10. Aborahama o itlhatsetše bjang e le modirakhutšo ge a be a dirišana le Lota nakong ya ge go be go tsoga bothata magareng ga badiši ba bona?

9 Beibele e bolela ka mopatriareka Aborahama gore: “‘Aborahama o bile le tumelo go Jehofa, a balelwa seo e le go loka,’ a tla a bitšwa ‘mogwera wa Jehofa.’” (Jak. 2:23) Tumelo ya Aborahama e ile ya hlatselwa ke ditsela tša gagwe tša go rata khutšo. Ka mohlala, ge mehlape ya Aborahama le diruiwa tša gagwe di oketšega, go ile gwa tsoga bothata magareng ga badiši ba gagwe le ba Lota morwa wa ngwanabo. (Gen. 12:5; 13:7) Tharollo e bonolo e be e le gore Aborahama le Lota ba arogane. Aborahama o be a tla swaragana bjang le boemo bjo bo nyakago šedi? Go e na le gore a diriše nywaga ya gagwe le tswalano ya gagwe le Modimo go botša morwa yoo wa ngwanabo seo a swanetšego go se dira, Aborahama o ile a itlhatsela e le modirakhutšo.

10 Aborahama o mmoditše gore: “Anke o se dumelele gore go tšwele pele go na le ntwa magareng ga ka le wena le magareng ga badiši ba ka le badiši ba gago, ka gobane re barwarre.” Mopatriareka yoo o tšwetše pele ka gore: “Na naga ka moka ga e pele ga gago? A re arogane, hle. Ge e ba o eya ka go le letshadi nna ke tla ya ka go le letona; eupša ge e ba o eya ka go le letona nna ke tla ya ka go le letshadi.” Lota o ile a kgetha naga e nonnego, eupša Aborahama ga se a ka a kgopišwa ke seo. (Gen. 13:8-11) Ka morago ge Lota a be a thopilwe ke madira a hlaselago, Aborahama ga se a ka a dikadika go yo mo phološa.—Gen. 14:14-16.

11. Aborahama o ile a phegelela bjang khutšo le baagišani ba gagwe ba Bafilisita?

11 Le gona nagana kamoo Aborahama a ilego a phegelela khutšo le baagišani ba gagwe ba Bafilisita nageng ya Kanana. Bafilisita ba be ba “tšere ka kgang” sediba seo se bego se epilwe ke bahlanka ba Aborahama kua Beresheba. Monna yo a phološitšego ngwana wa ngwanabo ka go fenya dikgoši tše nne tšeo di bego di mo thopile o be a ka arabela bjang boemong bjo? Go e na le go itwela gore a tšee sediba sa gagwe, Aborahama o ile a kgetha go dula a homoletše taba yeo. Ge nako e dutše e feta, kgoši ya Bafilisita e ile ya etela Aborahama gore e tlo dira kgwerano ya khutšo. Ke feela ka morago ga ge e dirile gore Aborahama a e enele gore o tla ba botho go ditlogolo tša kgoši ya Bafilisita moo Aborahama a ilego a tsoša taba ya gore o utsweditšwe sediba. Kgoši e ile ya bušetša sediba seo go Aborahama ka ge e be e makaditšwe ke go kwa taba yeo. Ge e le Aborahama yena, o ile a tšwela pele a phela ka khutšo e le modiiledi nageng yeo.—Gen. 21:22-31, 34.

12, 13. (a) Isaka o ile a latela mohlala wa tatagwe bjang? (b) Jehofa o ile a šegofatša bjang ditsela tša Isaka tša go rata khutšo?

12 Morwa wa Aborahama e lego Isaka o ile a latela ditsela tša tatagwe tša go dira khutšo. Se se bonagala gabotse tseleng yeo Isaka a ilego a dirišana le Bafilisita. Ka baka la tlala e welego nageng, Isaka o ile a huduša lapa la gagwe nageng e omilego ya ka leboa, go tloga Beera-lahai-roi karolong ya Negebe go le iša nageng e nonnego ya Bafilisita kua Gerara. Ge Isaka a le moo Jehofa o ile a mo šegofatša ka puno e ntši kudu gomme a oketša diruiwa tša gagwe. Bafilisita ba ile ba thoma go mo hufegela. Ka ge Bafilisita ba be ba sa nyake gore Isaka a atlege go swana le tatagwe, ba ile ba phušetša didiba tšeo bahlanka ba Aborahama ba bego ba di epile tikologong yeo. Mafelelong, kgoši ya Bafilisita e ile ya botša Isaka gore a ‘huduge moo tikologong ya bona.’ Monna wa khutšo Isaka o ile a dira bjalo.—Gen. 24:62; 26:1, 12-17.

13 Ka morago ga ge Isaka a hudušeditše lapa la gagwe kgojana, badiši ba gagwe ba ile ba epa sediba se sengwe. Badiši ba Bafilisita ba ile ba bolela gore meetse ao ke a bona. Go swana le tatagwe, e lego Aborahama, Isaka ga se a ka a lwela sediba seo. Go e na le moo, Isaka o ile a laela banna ba gagwe gore ba epe se sengwe gape. Bafilisita ba ile ba bolela gore se le sona ke sa bona. E le gore a dire khutšo, Isaka o ile a hudušetša lapa la gagwe le legolo tikologong e nngwe. Gona moo bahlanka ba Isaka ba ile ba epa sediba seo a ilego a se bitša Rehobothe. Ge nako e dutše e feta, o ile a hudugela tikologong yeo e nonnego ya Bereseba, moo Jehofa a ilego a mo šegofatša kudu le go mmotša gore: “O se ke wa boifa, gobane ke na le wena, ke tla go šegofatša ka ba ka atiša peu ya gago ka baka la Aborahama mohlanka wa ka.”—Gen. 26:17-25.

14. Isaka o ile a ipontšha bjang e le modirakhutšo ge kgoši ya Bafilisita e be e nyaka go dira kgwerano ya khutšo le yena?

14 Ga go pelaelo gore Isaka o be a ka kgona go lwela tshwanelo ya gagwe ya go diriša didiba ka moka tšeo bahlanka ba gagwe ba di epilego. Ge e le gabotse, kgoši ya Bafilisita le matona a yona ba ile ba mo etela Bereseba gomme ba nyaka go dira khutšo le yena, ba re: “Re bone gore ka ntle le pelaelo Jehofa o na le wena.” Lega go le bjalo, ka baka la khutšo, Isaka o be a kgethile go huduga makga a fetago a mabedi e le gore a efoge go lwa. Le lebakeng le Isaka o ile a ipontšha e le modirakhutšo. Pego e bolela gore: “Ke moka a ba direla monyanya, ba ja ba ba ba nwa. Mesong e latelago ba tsoga e sa le ka pela gomme ba enelana. Ka morago ga moo Isaka a ba fa tsela . . . ka khutšo.”—Gen. 26:26-31.

Go Ithuta go Morwa Yoo Jakobo a Bego a mo Rata Kudu

15. Ke ka baka la’ng barwarre ba Josefa ba be ba sa kgone go bolela le yena ka khutšo?

15 Jakobo morwa wa Isaka o ile a gola gore e be “monna wa go se be le bosodi.” (Gen. 25:27) Ka ge go ahlaahlilwe mathomong, Jakobo o ile a katanela go dira khutšo le mogolwagwe, Esau. Ka ntle le pelaelo, Jakobo o hotšwe kudu ke mohlala wa tatagwe Isaka wa go dira khutšo. Ke eng seo re se tsebago ka barwa ba Jakobo? Go barwa ba gagwe ba 12, Josefa ke yena yoo Jakobo a bego a mo rata kudu. Josefa e be e le ngwana yo a kwago le yo a hlomphago yo a bego a kgahlwa kudu ke go dira dilo tšeo tatagwe a bego a di nyaka. (Gen. 37:2, 14) Lega go le bjalo, barwarre ba Josefa ba ile ba mo hufegela kudu moo ba bego ba sa kgone go bolela le yena ka khutšo. Ba ile ba dira sehlogo ka go rekiša Josefa bokgobeng gomme ba radia tatago bona gore a dumele gore Josefa o bolailwe ke sebata.—Gen. 37:4, 28, 31-33.

16, 17. Josefa o ile a ipontšha bjang go bana babo e le yo a ratago khutšo?

16 Jehofa o ile a bontšha gore o na le Josefa. Ge nako e feta, Josefa o ile a ba tonakgolo ya Egipita—a latela Farao ka matla. Ge tlala e kgolo e tliša bana babo Josefa Egipita, ga se ba ka ba mo tseba ka ge a be a apere diaparo tša gagwe tša Seegipita. (Gen. 42:5-7) Ruri Josefa o be a hweditše sebaka se sebotse sa go itefeletša go bana babo ka baka la sehlogo seo ba mo dirilego sona le go se dira tatagwe! Lega go le bjalo, go e na le gore Josefa a nyake go itefeletša, o ile a leka go dira khutšo le bona. Ge a bone gore bana babo ba itshotše, o ile a itsebiša go bona, a re: “Le se ke la kwa bohloko e bile le se ke la ikgalefela ka ge le nthekišitše ka tla mo; Modimo o nthometše mo gore ke le ete pele ke tlo phološa maphelo.” Ke moka a atla bana babo ka moka, a ba llela.—Gen. 45:1, 5, 15.

17 Ka morago ga lehu la tatago bona Jakobo, bana babo Josefa ba ile ba nagana gore mo gongwe Josefa a ka nyaka go itefeletša. Ge ba mmotša ka poifo ya bona, Josefa o ile “a phula sello” gomme a ba araba ka gore: “Le se ke la boifa. Ke tla nea lena le bana ba lena ba banyenyane dijo.” Josefa yo a ratago khutšo o ile “a ba homotša gomme a ba botša tšeo di ba beago pelo.”—Gen. 50:15-21.

“Di Ile tša Ngwalelwa go re Ruta”

18, 19. (a) O hotšwe bjang ke go ahlaahla mehlala ya badirakhutšo yeo e hlahlobilwego sehlogong se? (b) Re tla ahlaahla’ng sehlogong se se latelago?

18 Paulo o ngwadile gore: “Dilo tšohle tšeo di ilego tša ngwalwa e sa le pele di ile tša ngwalelwa go re ruta, gore ka kgotlelelo ya rena le ka khomotšo e tšwago Mangwalong re be le kholofelo.” (Baroma 15:4) Re hotšwe bjang ke go ahlaahla mohlala o mogolo wa Jehofa le wa dipego tša Mangwalo tša Aborahama, Isaka, Jakobo le Josefa?

19 Na go naganišiša ka tebogo ka seo Jehofa a se dirilego bakeng sa go lokiša tswalano e bego e senyegile magareng ga gagwe le batho ba sebe ga go re tutueletše go dira sohle seo re ka se kgonago go phegelela khutšo le ba bangwe? Mehlala ya Aborahama, Isaka, Jakobo, le Josefa e bontšha gore batswadi ba ka ba le tutuetšo e botse baneng ba bona. Go feta moo, dipego tše gape di bontšha gore Jehofa o šegofatša maiteko a bao ba lekago go dira khutšo. Ga go makatše ge Paulo a bolela gore Jehofa ke “Modimo yo a neago khutšo”! (Bala Baroma 15:33; 16:20.) Sehlogo se se latelago se tla ahlaahla lebaka leo Paulo a ilego a gatelela go nyakega ga gore re phegelele khutšo le kamoo re ka bago badirakhutšo.

O Ithutile’ng?

• Jakobo o ile a nyaka khutšo ka tsela efe ge a be a le kgauswi le go kopana le Esau?

• O kgomilwe bjang ke seo Jehofa a se dirilego go kgontšha batho gore ba be le khutšo le yena?

• O ithutile’ng mehlaleng ya Aborahama, Isaka, Jakobo le Josefa, bao e bego e le badirakhutšo?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Diswantšho go letlakala 23]

Ke mogato ofe o bohlokwa kudu woo o gatilwego ke Jakobo ge a dira khutšo le Esau?