Gue na tënë ti yâ ni

Gue na li ti atënë ni

“Harmaguédon” ayeke nyen?

“Harmaguédon” ayeke nyen?

Azo ahunda atene . . .

“Harmaguédon” ayeke nyen?

▪ Ti azo mingi, “Harmaguédon” ayeke mbeni kota futingo: mbeni bira ti anene lê ti ngombe wala mbeni futingo so aga na lege ti mbeni ye tongana ngu so asuku amû ando mingi wala mbeni yengingo ti sese na ando mingi. Me Harmaguédon so Bible asara tënë ni ayeke ti lo nde mingi na aye so. Tongaso, ti Bible Harmaguédon ayeke nyen?

Na yâ ti Bible, a yeke wara tënë “Harmaguédon” na yâ ti mbeti ti Apocalypse. A ye ti sara tënë ti mbeni bira so ayeke ti lo nde mingi, “bira ti kota lango ti Nzapa, Lo ti ngangu ahon kue” so na yâ ni “agbia ti sese kue so azo ayeke dä” ayeke londo ti tiri ndangba bira na Nzapa. A sara nga tënë ti bira so na yâ ti ambeni versê ti Bible mingi.​—Apocalypse 16:14-16; Ézéchiel 38:22, 23; Joël 3:12-14; Luc 21:34, 35; 2 Pierre 3:11, 12.

Na ngoi ti bira so aye ni ayeke tambela ande tongana nyen? Mbeti ti Apocalypse asara tënë ni na lege ti fä atene: “Agbia ti sese nga na aturugu ti ala abungbi tere ti ala ti tiri bira na lo so aduti na ndo ti mbarata ni nga na aturugu ti lo.” “Lo so aduti na ndo ti mbarata ni” ayeke Molenge ti Nzapa, Jésus Christ so Nzapa asoro lo ti mû li ni na ndo ti gbâ ti a-ange so ayeke aturugu ti gue ti sö benda na ndo ti awato ti Nzapa (Apocalypse 19:11-16, 19-21). Jérémie 25:33 afa so azo so akpe mbeto ti Nzapa pëpe so a yeke futi ande ala ayeke duti mingi. Versê ni atene: “Na lâ ni kâ, fade kuâ ti azo so L’Éternel afâ ala ayeke na mbage oko ti sese juska na mbeni mbage ni.”

Ngbanga ti nyen a lingbi a tiri bira ti Harmaguédon? Amara ake ti yeda na droit ti Nzapa ti komande dunia, ala yä na nduzu gi komandema ti ala (Psaume 24:1). A fa tënë ti kpengba-li ti ala so na Psaume 2:2 atene: “Agbia ti sese aleke tere ti ala, na azo ti komande awa tere ti ala ti ke L’Éternel, na ti ke Lo so A sa mafuta na li ti Lo.”

Biani, azo ti kpengba-li so amû sese tongana ye ti ala, ala yeke bâ lege ni nzoni pëpe nga ala yeke buba ni. Laso, amara ayeke buba sese nga ala yeke buba aye tongana gbako, ngu nga na pupu. Mbeti ti Nzapa afa kozoni awe tënë ti kpale so, atene: “Amara asara kota ngonzo na ngonzo ti [Nzapa] asi awe.” Ye so ayeke pusu Nzapa ti “buba azo so ayeke buba sese.” (Apocalypse 11:18). Harmaguédon ayeke bira so Nzapa ayeke sara ti leke na tënë so andu droit ti lo ti komande na ndo ti azo kue.​—Psaume 83:19.

Harmaguédon ni ayeke si lawa? Molenge ti Nzapa atene polele atene: “Na ndo ti tënë ti lango ni so nga na ngbonga ni so, zo oko ahinga ni pëpe, atâa a-ange so ayeke na yayu, wala Molenge ni ahinga ni pëpe, me gi Babâ ni.” (Matthieu 24:36). Atâa so kue, na ngoi so Gbia Jésus Christ so ayeke kpengba zo ti bira ayeke sara tënë ti Harmaguédon, lo mû nga wango so lo tene: “Bâ, mbi yeke ga tongana zo ti nzi. Ngia ayeke na lo so lê ti lo angbâ na zingo ni.” (Apocalypse 16:15). Tongaso, kamba ayeke na popo ti bira so nga na ngoi so Christ ayeke si na lo yeke duti dä. Aprophétie afa so Christ asi awe.

Harmaguédon ayeke futi gi azo ti sioni so aye ti changé bê ti ala pëpe. Me na ngoi ni “azo mingi mingi” ayeke sö kuâ (Apocalypse 7:9-14). Ala yeke bâ ande gango tâ tënë ti tënë so: “A ngbâ kete, na fade azo ti sioni ayeke mbeni pëpe; fade mo bâ ndo so ala duti dä, na ala yeke mbeni pëpe. Me azo so ayeke na tâ be-ti-molenge, fade sese ni aga ye ti héritier ti ala, fade ala wara ngia na yâ siriri so awu mingi.”​—Psaume 37:10, 11.

[Foto na lembeti 32]

“Azo so ayeke na tâ be-ti-molenge, fade sese ni aga ye ti héritier ti ala, fade ala wara ngia na yâ siriri so awu mingi.”