»Sedem pridelkov« dobre dežele

V SVETEM PISMU je izraelska dežela opisana kot dežela hribov in dolin, priobalnih ravnic in planot, rek in izvirov. Zaradi tako različnih tipov zemlje in podnebnih pasov, tudi izsušenih puščav na jugu in zasneženih gora na severu, je ta dežela svoje prebivalce oskrbovala s celo množico najrazličnejših pridelkov. Mojzes je želel Izraelce še bolj navdušiti nad »dobro deželo«, ki naj bi jo posedli, zato jim je o njej pripovedoval kot o »deželi pšenice in ječmena, trte, smokev in granatnih jabolk, [. . .] deželi oljnatih oliv in medu«, pri čemer je naštel sedem značilnih pridelkov dežele. (5. Mojzesova 8:7, 8)

V različnih obdobjih so te pridelke upodabljali na krajevnih kovancih in poštnih znamkah kot simbol rodovitnosti Obljubljene dežele. Kako so te kulture gojili v biblijskih časih? Kako so vplivale na način življenja tamkajšnjih prebivalcev? Pa si poglejmo.

»Pšenica in ječmen.« Čeprav so tako pšenico kot ječmen sejali jeseni, je ječmen dozorel en mesec pred pšenico. Prvi snop ječmena, ki so ga poželi na začetku žetve, so Jehovu darovali v templju med praznikom nekvašenih kruhkov, ki je bil marca ali aprila. Hlebca iz pšenice pa so darovali maja, med praznikom tednov oziroma ob binkoštih. (3. Mojzesova 23:10, 11, 15–17)

Izraelski kmetje so dolga stoletja in še do pred nedavnim žito sejali ročno; seme so imeli v gubi svojega oblačila in ga z roko na široko raztresali po polju. Seme ječmena so preprosto posuli po zemlji. Seme pšenice pa je bilo treba z zemljo prekriti. V zemljo so ga spravili bodisi tako, da so ga poteptale vprežne živali, bodisi da so polje ponovno zorali.

Sveto pismo pogosto omenja setev, žetev, mlatenje, vejanje in mletje žita. Pri vsakem od teh opravil se je bilo treba kar precej potruditi. Žito so vsak dan sproti zmleli v moko in iz nje spekli kruh za celo družino. Sedaj lažje razumemo, zakaj je Jezus rekel, naj molimo za »vsakdanji kruh«. (Matej 6:11, Slovenski standardni prevod) Kruh  iz polnozrnate pšenične ali ječmenove moke je bil v biblijskih časih osnovno živilo. (Izaija 55:10)

»Trta, smokve in granatna jabolka.« Zatem ko je Mojzes vodil Izraelce 40 let po pustinji, jim je obljubil nekaj čudovitega – to, da bodo lahko uživali pridelke Obljubljene dežele. Kaj so 40 let pred tem ogledniki prinesli Izraelcem v pustinjo kot dokaz, da je ta dežela zelo rodovitna? »Mladiko z enim grozdom«, ki je bila tako težka, da sta jo morala na drogu nositi dva moža. S seboj so prinesli tudi smokve in granatna jabolka. Kako so se morale Izraelcem, ki so hodili po puščavi, ob tem cediti sline! To je bil predokus vsega dobrega, kar jih je še čakalo! (4. Mojzesova 13:20, 23)

Da bi bila vinska trta rodovitna, je treba zanjo nenehno skrbeti – jo obrezovati, zalivati in na koncu potrgati grozdje. Za lepo vzdrževan vinograd na pobočju je bilo običajno, da je imel zaščitni zid, skrbno oblikovane terase in stražarsko hišico. Izraelci so sčasoma postali spretni vinogradniki in so točno vedeli, kaj bi se zgodilo z vinogradom, če bi ga zanemarili. (Izaija 5:1–7)

Ob trgatvi se je začel proces pridelave vina. Grozdje so teptali v kadi oziroma ga stisnili v stiskalnici. Mošt so bodisi tako dolgo vreli na ognju, da so dobili sladek sirup, ali pa pustili, da je fermentiral oziroma zavrel in se tako spremenil v vino. V izraelski deželi so bili ravno pravšnji pogoji za gojenje grozdja in pridelovanje vina. *

Ljudje, ki živijo daleč proč od dežel, kjer rastejo smokve, morda poznajo samo posušeno in stisnjeno različico. Sveže potrgane smokve se precej razlikujejo od posušenih – so mehke in sočne. Da bi jih lahko jedli še potem, ko se konča njihova kratka sezona obiranja, jih posušijo  na soncu in zapakirajo. Sveto pismo pogosto omenja »kolače iz stisnjenih smokev«. (1. Samuelova 25:18)

Ko prepolovimo usnjato lupino zrelega granatnega jabolka, zagledamo na stotine skrbno zloženih »minisadežev«, ki jih lahko pojemo ali pa iz njih iztisnemo sok – obeta se nam pravcata osvežilna, zdrava in hranljiva gostija. Granatno jabolko so v starih časih zelo cenili, kar se vidi iz tega, da so njegove umetelno izdelane upodobitve krasile rob enega od oblačil velikega duhovnika in stebre v Salomonovem templju. (2. Mojzesova 39:24; 1. kraljev 7:20)

»Olive in med.« V Svetem pismu so olive, dragocen vir hrane in olja, omenjene kakšnih šestdesetkrat. Oljčni nasadi še danes zavzemajo dobršen del Izraela. (5. Mojzesova 28:40) Obiranje oliv, ki poteka oktobra, je v številnih vaških skupnostih še vedno družinski dogodek. Obiralci udarjajo po vejah, tako da olive popadajo z drevesa in jih lahko poberejo. Olive shranijo, da jih lahko jedo skozi celo leto, ali pa jih odnesejo v skupno stiskalnico. Pravzaprav so na arheoloških najdiščih izkopali na stotine različnih vrst starodavnih stiskalnic. Zelo zanimivo je opazovati, kako se v posode steka svetlo zeleno olje, ki ga družina nato shrani za enoletno lastno zalogo ali pa ga proda, da nekaj zasluži. Olivno olje pa se ne uporablja samo za prehrano, temveč tudi v kozmetiki in za razsvetljavo.

Med, ki ga omenja Mojzes, je bil bodisi čebelji med bodisi sirup iz datljev in grozdja. Med iz sadja še danes uporabljajo za sladilo. Vendar je bil z izrazom med, ki je omenjen v svetopisemskih odlomkih o Samsonu in Jonatanu, vsekakor mišljen pravi med, in sicer med divjih čebel. (Sodniki 14:8, 9; 1. Samuelova 14:27) Nedavno odkritje čebelnjaka z več kot 30 panji v Tel Rehovu na severu Izraela pa kaže na to, da so se v tej deželi že v Salomonovih dneh ukvarjali s čebelarstvom.

Kdor se danes sprehodi po kateri od slikovitih tržnic v Izraelu – kjer so pekarne in stojnice, bogato obložene s sadjem in zelenjavo – bo lahko vsepovsod opazil teh sedem pridelkov v takšni ali drugačni obliki. Seveda pa so ti pridelki samo kapljica v morju kultur, ki jih tukaj gojijo. Zaradi sodobnih poljedelskih metod jim uspevajo tudi takšne iz drugih dežel. Vse to obilje kaže na to, da ta podolgovati košček planeta upravičeno slovi kot »dobra dežela«. (4. Mojzesova 14:7)

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 11]

Pšenica

[Slika na strani 11]

Ječmen

[Slika na strani 12]

Vinska trta

[Slika na straneh 11, 12]

Smokve

[Slika na strani 12]

Granatna jabolka

[Slika na strani 13]

Olive

[Slika na strani 13]

Med