Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Jehofa ke Kabelo ya ka

Jehofa ke Kabelo ya ka

Jehofa ke Kabelo ya ka

“Nna ke kabelo ya lena le bohwa bja lena gare ga bana ba Isiraele.”—NUM. 18:20.

1, 2. (a) Boemo bja Balefi e be e le bofe mabapi le bohwa bja naga? (b) Jehofa o ile a kgonthišetša Balefi ka eng?

KA MORAGO ga ge Baisiraele ba thopile bogolo bja Naga ya Kholofetšo, Joshua o ile a thoma go aba naga ka matengwa. O ile a dirišana le Moperisita yo a Phagamego Eleasara le dihlogo tša meloko go phetha modiro wo. (Num. 34:13-29) Ge e le Balefi bona ba be ba ka se abelwe naga e le bohwa go swana le meloko e mengwe. (Josh. 14:1-5) Ke ka baka la’ng moloko wa Balefi o be o se na naga ya wona, goba kabelo, Nageng ya Kholofetšo? Na o be o tshedišitšwe mahlo?

2 Re hwetša karabo mantšung ao Jehofa a a boditšego Balefi. Jehofa o ile a ba bontšha gore ga se a ba lahla, ge a be a ba botša gore: “Nna ke kabelo ya lena le bohwa bja lena gare ga bana ba Isiraele.” (Num. 18:20) A kgonthišetšo e kgolo gakaakang ka go bolela gore: “Nna ke kabelo ya lena”! O be o tla ikwa bjang ge Jehofa a be a ka go botša mantšu ao? O be o ka thoma ka go araba ka gore: ‘Na ke swanelwa ke kgonthišetšo e bjalo e tšwago go Ramatlaohle?’ O be o ka ipotšiša le gore: ‘Na Jehofa lehono e ka ba kabelo ya Mokriste le ge e le ofe yo a sa phethagalago?’ Dipotšišo tšeo di akaretša wena le batho bao o ba ratago. Ka gona anke re hlahlobeng seo se bolelwago ke mantšu ao a Modimo. Seo se tla re thuša go kwešiša kamoo Jehofa e ka bago kabelo ya Bakriste lehono. Ka mo go kgethegilego, e ka ba kabelo ya gago, go sa šetšwe gore o na le kholofelo ya go phela legodimong goba o lebeletše pele go phela lefaseng la paradeise.

Jehofa o Hlokomela Balefi

3. Ke’ng seo se dirilego gore Modimo a diriše Balefi tirelong ya gagwe?

3 Pele ga ge Jehofa a nea Baisiraele Molao, dihlogo tša malapa di be di hlankela e le baperisita gare ga malapa a tšona. Ge Modimo a be a ba nea Molao, o ile a rulaganya gore go be le baperisita ba sa ruri le bathuši ba bona go tšwa molokong wa Lefi. Se se tlile bjang? Ge Modimo a be a fediša maitšibulo a Egipita, o ile a kgethagatša maitšibulo a Isiraele, a a beela ka thoko gore e be a gagwe. Ke moka, Modimo o ile a dira phetogo ye e bohlokwa, a re: “Ke tšea Balefi . . . legatong la maitšibulo ka moka a bana ba Isiraele.” Ka ge nakong ya ge go balwa setšhaba go ile gwa bonagala gore maitšibulo a Baisiraele a be a feta Balefi ka palo, go ile gwa lefša topollo e lekanego bakeng sa ona. (Num. 3:11-13, 41, 46, 47) Ke ka baka leo Balefi ba bego ba ka phetha karolo ya bona ya go hlankela Modimo wa Isiraele.

4, 5. (a) Go be go bolela’ng gore Modimo e be e le kabelo ya Balefi? (b) Modimo o be a hlokomela Balefi bjang?

4 Kabelo yeo e be e bolela’ng go Balefi? Jehofa o boletše gore e be e tla ba kabelo ya bona ka kgopolo ya gore go e na le gore ba newe naga e le bohwa, ba be ba tla newa tokelo e kgolo kudu ya tirelo. Kabelo ya bona e be e le “go hlankela Jehofa tempeleng.” (Josh. 18:7) Taba e dikologilego Numeri 18:20 e bontšha gore se ga se sa ka sa dira gore ba diile nameng. (Bala Numeri 18:19, 21, 24.) Balefi ba be ba tla newa “dikarolo ka moka tša lesome Isiraeleng gore e be bohwa bja bona, e le go ba bušetša bakeng sa tirelo ya bona yeo ba e dirago.” Ba be ba tla hwetša karolo ya lesome ya puno ya Baisiraele le ya diruiwa tša bona tše di tswetšwego. Ka lehlakoreng le lengwe, Balefi ba be ba tla ntšha karolo ya lesome go seo ba se hweditšego, e lego “dilo tše dibotse kudu go tšona,” bakeng sa go thekga tokišetšo ya boperisita. * (Num. 18:25-29) Le gona baperisita ba be ba newa “meneelo ka moka e mekgethwa” yeo barwa ba Isiraele ba bego ba e tlišetša Modimo lefelong la gagwe la borapedi. Ka baka leo, baperisita ba be ba na le lebaka le le kwagalago la go dumela gore Jehofa o be a tla ba hlokomela.

5 Go bonagala Molao wa Moše o be o na le tokišetšo e nngwe ya go ntšha karolo ya lesome, yeo e bego e beelwa ka thoko bakeng sa go hlokomela lapa le go thabelwa nakong ya dipokano tše kgethwa tša ngwaga le ngwaga. (Doit. 14:22-27) Lega go le bjalo, mafelelong a ngwaga o mongwe le o mongwe wa boraro le wa botshelela wa ngwaga wa bošupa wa sabatha, karolo ye ya lesome e be e išwa kgorong bakeng sa go hola badiidi gotee le Balefi. Ke ka baka la’ng Balefi le bona ba be ba akaretšwa? Ka gobane ba be ba se na “kabelo goba bohwa” go Isiraele.—Doit. 14:28, 29.

6. Ka ge Balefi ba be ba se na naga e abetšwego moloko wa bona nageng ya Isiraele, ba be ba tla dula kae?

6 O ka ipotšiša gore: ‘Ge e ba Balefi ba be ba se na naga yeo ba e abetšwego, ba be ba dula kae?’ Modimo o be a ba hlokomela. O ile a ba nea metse e 48 gotee le mafulo. Metse yeo e be e akaretša metse e tshela ya botšhabelo. (Num. 35:6-8) Ke ka baka leo Balefi ba bego ba na le naga yeo ba dulago go yona ge ba be ba sa hlankele sekgethweng sa Modimo. Jehofa o ile a khupurolla seatla sa gagwe bakeng sa bao ba bego ba ikgafetše tirelo ya gagwe. Go molaleng gore Balefi ba be ba ka kgona go bontšha gore Jehofa ke kabelo ya bona ka go bota bokgoni le matla a gagwe a go ba hlokomela.

7. Go be go nyakega’ng go Balefi gore ba dire Jehofa kabelo ya bona?

7 Molao ga se wa ka wa akaretša kotlo ya Moisiraele yo a palelwago ke go ntšha karolo ya lesome. Ge batho ba be ba sa ntšhe karolo ya lesome, baperisita le Balefi ba be ba kgomega. Seo se diragetše mehleng ya Nehemia. Ka baka leo Balefi ba be ba gapeletšega go šoma mašemong a bona, gomme ba hlokomologa bodiredi. (Bala Nehemia 13:10.) Ka ntle le pelaelo, ge setšhaba se be se ekwa molao wa Jehofa, moloko wa Balefi o be o hlokomelwa. Go feta moo, go be go nyakega gore baperisita le Balefi ka bobona ba bote Jehofa le mokgwa woo a bego a o diriša go ba hlokomela.

Batho Bao Jehofa e Bego e le Kabelo ya Bona

8. Hlalosa bothata bjoo Asafa wa Molefi a ilego a lebana le bjona.

8 Moloko wa Balefi o be o swanetše go dira Jehofa kabelo ya wona. Lega go le bjalo, re swanetše go ela hloko gore Molefi yo mongwe le yo mongwe o be a diriša polelwana e rego “Jehofa ke kabelo ya ka,” go bontšha gore o ineetše go yena e bile o ithekga ka yena. (Dillo 3:24) Yo mongwe wa Balefi ba bjalo e be e le mongwadi le mohlami wa dikopelo. Re tla mmitša Asafa, le ge mohlomongwe e be e le setho sa ntlo ya Asafa, Molefi yo a bego a etelela baopedi pele mehleng ya Kgoši Dafida. (1 Dikor. 6:31-43) Go Psalme 73 re bala gore Asafa (goba yo mongwe wa ditlogolo tša gagwe) o ile a makala. O ile a hufegela batho ba kgopo bao ba bego ba atlegile bophelong, gomme o ile a fihla bokgoleng bja go bolela gore: “Ruri ke ga lefeela ge ke hlwekišitše pelo ya ka le ge ke hlapa diatla tša ka go bontšha gore ga ke na molato.” Go bonala a ile a lahlegelwa ke pono e botse ka tokelo yeo a nago le yona tirelong; o ile a lebala gore Jehofa ke kabelo ya gagwe. O be a tshwenyegile moyeng “go ba go fihlela [a] tsena ka sekgethweng se sekgethwa sa Modimo.”—Ps. 73:2, 3, 12, 13, 17.

9, 10. Ke ka baka la’ng Asafa a be a ka bolela gore Modimo ke “kabelo ya [gagwe] go iša mehleng ya neng le neng”?

9 Ge Asafa a le sekgethweng o ile a thoma go bona dilo ka pono ya Modimo. O ka ba o bile le phihlelo e swanago le ya gagwe. Mohlomongwe ka nako e nngwe o ile wa lahlegelwa ke pono e botse ka ditokelo tša gago tša moya go fihla bokgoleng bjo itšego gomme wa thoma go šetša kudu dilo tše di bonagalago tšeo o se nago natšo. Eupša ka go ithuta Lentšu la Modimo le ka go ya dibokeng tša Bokriste, o ile wa boela wa bona dilo ka tsela ya Jehofa. Asafa o ile naganišiša ka seo mafelelong se bego se tla direga ka batho ba kgopo. O ile a nagana ka bophelo bja gagwe gomme a lemoga gore Jehofa o be a mo swere ka letsogo la le letona le go mo hlahla. Ka baka leo Asafa o be a ka botša Jehofa gore: “Ka ntle le wena ga ke na se sengwe seo se nkgahlago mo lefaseng.” (Ps. 73:23, 25) Ke moka o ile a bolela ka Modimo gore ke kabelo ya gagwe. (Bala Psalme 73:26.) Gaešita le ge ‘mmele le pelo ya mopsalme di ka hloka matla,’ Modimo e tla ba “kabelo ya [gagwe] go iša mehleng ya neng le neng.” Mopsalme o be a kgodišegile gore Jehofa o tla mo gopola ka ge e le mogwera wa gagwe. Tirelo ya gagwe ya potego e ka se lebalwe. (Mmo. 7:1) Ruri seo se swanetše go ba se ile sa kgonthišetša Asafa gore o tla hlokomelwa! O ile a opela ka gore: “Ge e le nna ke kgahlwa ke go batamela Modimo. Ke tšhabetše go Mmuši Morena Jehofa.”—Ps. 73:28.

10 Go ba ga Jehofa kabelo ya Asafa go be go le bohlokwa kudu go yena go feta dilo tše di bonagalago tše a bego a di hwetša ka ge e le Molefi. Seo a bego a bolela ka sona e be e le tokelo ya gagwe ya tirelo le tswalano ya gagwe le Jehofa, e lego segwera seo a bego a se hlagoletše le Yo Godimodimo. (Jak. 2:21-23) E le gore mopsalme a boloke segwera seo, o be a swanetše go dula a bota Jehofa. Asafa o be a swanetše go dula a holofetše gore mafelelo a bophelo bja gagwe e be e tla ba a kgahlišago ge e ba a ka phela ka ditekanyetšo tša Modimo. Le wena o ka holofela Ramatlaohle go swana le yena.

11. Ke potšišo efe yeo Jeremia a ilego a ipotšiša yona, gomme e ile ya arabja bjang?

11 Moporofeta Jeremia e be e le Molefi yo mongwe yo a ilego a lemoga gore Jehofa ke kabelo ya gagwe. Anke re ahlaahle seo a bego a se bolela ge a be a diriša polelwana yeo. Jeremia o phetše Anathothe, motseng wa Balefi kgauswi le Jerusalema. (Jer. 1:1) Lebakeng le lengwe, Jeremia o ile a makala gomme a re: Ke ka baka la’ng ba kgopo ba be ba atlega mola baloki ba tlaišega? (Jer. 12:1) Ka morago ga go lemoga seo se bego se direga Jerusalema le Juda, o ile a kwa a gapeletšega go ‘lla’ ka seo a bego a se bona. Jeremia o be a tseba gore Jehofa o lokile. Seo Jehofa a ilego a budulela Jeremia go se porofeta ka morago le kamoo a ilego a phethagatša mantšu ao a boporofeta se neile karabo e kwagalago ya potšišo yeo ya moporofeta. Ka go dumelelana le diporofeto tša Modimo, bao ba ilego ba ikokobeletša tlhahlo ya Jehofa ba ile ba ‘ithopela meoya ya bona bjalo ka dithebola,’ mola ba kgopo bao ba bego ba atlegile ba ile ba hlokomologa temošo gomme ba fedišwa.—Jer. 21:9.

12, 13. (a) Ke’ng seo se ilego sa tutueletša Jeremia go bolela gore “Jehofa ke kabelo ya ka,” gomme o be a na le boemo bofe bja kgopolo? (b) Ke ka baka la’ng meloko ka moka ya Isiraele e be e swanetše go hlagolela moya wa go leta?

12 Ge Jeremia ka morago a be a lebelela motse wa gabo woo o bego o sentšwe, o ile a ikwa eka o sepela leswiswing. Go be go le bjalo ka ge eka Jehofa o mo “[dudišitše] go etša batho ba ba hwilego kgale.” (Dillo 1:1, 16; 3:6) Jeremia o be a boditše setšhaba se sa go se kwe gore se boele go Tatago sona wa legodimong, eupša bobe bja sona bo be bo fihlile bokgoleng bja gore Modimo a dumelele gore Jerusalema le Juda di senywe. Seo se ile sa kweša Jeremia bohloko, le ge a be a se na molato. Mahlokong ao a gagwe, moporofeta yo o ile a gopola dikgaugelo tša Modimo. O ile a re: ‘Ga se ra fedišwa.’ Ruri dikgaugelo tša Jehofa ke tše difsa mesong e mengwe le e mengwe! Ke yona nakong yeo moo Jeremia a ilego a bolela gore: “Jehofa ke kabelo ya ka.” O ile a tšwela pele a na le tokelo ya go hlankela Jehofa e le moporofeta.—Bala Dillo tša Jeremia 3:22-24.

13 Baisiraele ba be ba tla fetša nywaga e 70 ba se na naga. E be e tla ba lešope. (Jer. 25:11) Eupša mantšu a Jeremia a gore “Jehofa ke kabelo ya ka” a ile a utolla gore o be a holofetše kgaugelo ya Modimo, gomme a ile a mo nea lebaka la gore ‘a lete.’ Meloko ka moka ya Isiraele e be e lahlegetšwe ke bohwa bja yona, ka gona go be go nyakega gore e hlagolele kgopolo e swanago le ya moporofeta yoo. E be e holofetše Jehofa feela. Ka morago ga nywaga e 70, batho ba Modimo ba ile ba bušetšwa nageng ya bona gomme ba ba le tokelo ya go mo hlankela ba le moo.—2 Dikor. 36:20-23.

Ba Bangwe le Bona ba ka Dira Jehofa Kabelo ya Bona

14, 15. Ntle le Balefi, ke mang yo a ilego a dumelela Jehofa gore e be kabelo ya gagwe, gona ka baka la’ng?

14 Bobedi Asafa le Jeremia e be e le ba moloko wa Lefi, eupša na e be e le Balefi feela bao ba bego ba ka ba le tokelo ya go hlankela Jehofa? Le gatee! Dafida yo monyenyane, yoo e bego e tla ba kgoši ya Isiraele, o ile a bitša Modimo gore ke “kabelo ya [gagwe] nageng ya bao ba phelago.” (Bala Psalme 142:1, 5) Nakong ya ge Dafida a be a hlama psalme ye, o be a sa dule mošate goba gaešita le ka ngwakong. O be a le ka leweng, a tšhabile manaba a gagwe. Bonyenyane ka makga a mabedi, Dafida o ile a tšhabela maweng—le lengwe le le kgauswi le Adulama gomme le lengwe le le lešokeng la Ene-gedi. A ka ba a hlamile Psalme 142 a le go le lengwe la mawa ao.

15 Ge e ba go le bjalo, Dafida o be a tsongwa ke Kgoši Saulo, a nyaka go mmolaya. Dafida o ile a tšhabela leweng leo go bego go le thata go fihla go lona. (1 Sam. 22:1, 4) Ge Dafida a be a le lefelong leo le lego lekatana, a ka ba a ile a nagana gore ga go mogwera yo a bego a le ka lehlakoreng la gagwe go mo šireletša. (Ps. 142:4) Ke ka yona nako yeo moo Dafida a ilego a bitša Modimo gore a mo thuše.

16, 17. (a) Ke dilo dife tšeo di dirilego gore Dafida a ikwe eka ga go na yo a ka mo thušago? (b) Dafida o be a ka retologela go mang gore a mo thuše?

16 Nakong ya ge Dafida a hlama Psalme 142, a ka ba a be a kwele seo se diragaletšego Moperisita yo a Phagamego Ahimeleke, yoo ka go se lemoge a ilego a mo thuša ge a be a tšhabela Saulo. Kgoši Saulo wa lehufa o ile a dira gore Ahimeleke le lapa la gagwe ba bolawe. (1 Sam. 22:11, 18, 19) Dafida o ile a ikwa a ikarabela ka go bolawa ga bona. Go be go le bjalo ka ge e ka o bolaile moperisita yo a mo thušitšego. Ge nkabe o be o le boemong bja Dafida, na o be o ka ikwa o ikarabela ka seo? Selo seo se ilego sa tlaleletša kgateletšong ya Dafida ke taba ya gore o be a sa khutše ka gobane Saulo o be a mo hlomere.

17 Nakwana ka morago ga moo go ile gwa hwa moporofeta Samuele, yo a tloditšego Dafida gore e tle e be kgoši. (1 Sam. 25:1) Seo se ka ba se tlaleleditše maikwelong a Dafida a go ikwa eka ga go na yo a ka mo thušago. Lega go le bjalo, Dafida o be a tseba yoo a ka retologelago go yena gore a mo thuše—go Jehofa. Dafida o be a se na tokelo ya tirelo ya go etša ya Balefi, eupša o be a šetše a tloleditšwe go phetha mohuta o mongwe wa tirelo, gore e tle e be kgoši ya batho ba Modimo. (1 Sam. 16:1, 13) Ka gona, Dafida o ile a tšhollela Jehofa pelo ya gagwe gomme a tšwela pele a tsoma tlhahlo ya Modimo. Le wena o ka mo dira kabelo ya gago le setšhabelo sa gago ge o phetha tirelo ya gago ka mafolofolo, e bile o swanetše go dira bjalo.

18. Batho bao re ba ahlaahlilego sehlogong se ba bontšhitše bjang gore Jehofa e be le kabelo ya bona?

18 Batho bao re ba ahlaahlilego ba be ba dirile Jehofa kabelo ya bona ka kgopolo ya gore ba ile ba amogela kabelo tirelong ya gagwe. Ba ile ba ithekga ka Modimo gore a ba hlokomele ge ba dutše ba mo hlankela. Bobedi Balefi le ba bangwe ba meloko ya Isiraele, ba bjalo ka Dafida, ba ile ba dumelela Modimo go ba kabelo ya bona. Na le wena o dumelela Jehofa go ba kabelo ya gago? Re tla ahlaahla seo sehlogong se se latelago.

[Mongwalo wa tlase]

^ ser. 4 Bakeng sa tsebišo e oketšegilego mabapi le kamoo boperisita bo bego bo thekgwa ka gona, bona Insight on the Scriptures, Bolumo 2, letlakala 684.

O be o tla Araba Bjang?

• Ke ka kgopolo efe Jehofa e bego e le kabelo ya Balefi?

• Ke eng seo Asafa, Jeremia le Dafida ba ilego ba se dira go bontšha gore Jehofa e be e le kabelo ya bona?

• Ke seka sefe seo o swanetšego go ba le sona ge o nyaka gore Jehofa e be kabelo ya gago?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Ntlhakgolo go letlakala 8]

Balefi ga se ba newa naga e le bohwa. Go e na le moo, Jehofa e be e le kabelo ya bona, ka ge ba be ba na le tokelo e kgolo ya go mo hlankela

[Seswantšho go letlakala 7]

Jehofa e be e le kabelo ya baperisita le Balefi bjang?

[Seswantšho go letlakala 9]

Ke’ng seo se thušitšego Asafa go tšwela pele a dirile Jehofa kabelo ya gagwe?