Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na o Dira Jehofa Kabelo ya Gago?

Na o Dira Jehofa Kabelo ya Gago?

Na o Dira Jehofa Kabelo ya Gago?

“Tšwelang pele le tsoma Mmušo pele le toko ya gagwe gomme dilo tše tše dingwe ka moka le tla di okeletšwa.”—MAT. 6:33.

1, 2. (a) “Isiraele ya Modimo” yeo go boletšwego ka yona go Bagalatia 6:16 e emela bomang? (b) Ke bomang bao ba emelwago ke “meloko e lesomepedi ya Isiraele” go Mateo 19:28?

KE ENG seo se tlago monaganong wa gago ge o bala ka leina Isiraele ka Beibeleng? Na o nagana ka Isaka morwa wa Jakobo, yo a ilego a reelwa Isiraele? Goba na o nagana ka ditlogolo tša gagwe, e lego setšhaba sa Isiraele ya bogologolo? Go thwe’ng ka Isiraele ya moya? Ge go bolelwa ka Isiraele ka tsela ya seswantšhetšo, gantši go bolelwa ka “Isiraele ya Modimo,” yeo ditho tša yona tše 144 000 di tloditšwego ka moya o mokgethwa gore e be dikgoši le baperisita legodimong. (Bagal. 6:16; Kut. 7:4; 21:12) Eupša ela hloko tsela e kgethegilego yeo go bolelwago ka meloko e 12 ya Isiraele go Mateo 19:28.

2 Jesu o itše: “Nakong ya go mpshafatšwa ga dilo, ge Morwa wa motho a dula sedulong sa gagwe sa bogoši sa letago, lena ba le ntatetšego le lena le tla dula didulong tše lesomepedi tša bogoši, le ahlola meloko e lesomepedi ya Isiraele.” Temaneng ye, “meloko e lesomepedi ya Isiraele” ke batho bao ba tlago go ahlolwa ke barutiwa ba Jesu ba tloditšwego gomme ba lebeletše go hwetša bophelo bjo bo sa felego Paradeiseng mo lefaseng. Ba tla holwa ke tirelo ya boperisita ya ba 144 000.

3, 4. Ke mohlala ofe o mobotse woo batlotšwa ba o beago?

3 Go swana le baperisita le Balefi ba bogologolo, batlotšwa lehono ba lebelela tirelo ya bona e le tokelo. (Num. 18:20) Batlotšwa ga se ba letela go newa tikologo goba naga e itšego mo lefaseng gore e be ya bona. Go e na le moo, ba lebeletše pele go yo ba dikgoši le baperisita legodimong le Jesu Kriste. Ba tla tšwela pele ba hlankela Jehofa ba phetha kabelo yeo, ka ge go bontšhwa ke seo re se balago go Kutollo 4:10, 11 ka batlotšwa ge ba le maemong a bona legodimong.—Hesek. 44:28.

4 Ge batlotšwa ba sa le mo lefaseng, ba phela ka tsela yeo e hlatselago gore Jehofa ke kabelo ya bona. Tokelo ya bona ya go hlankela Modimo ke ya bohlokwa kudu go bona. Ba bontšha tumelo sehlabelong sa Kriste sa topollo gomme ba mo latela ka go se kgaotše, ka go re’alo ba ‘kgonthišetša go bitšwa le go kgethwa ga bona.’ (2 Pet. 1:10) Maemo a bona le bokgoni bja bona ga di swane. Lega go le bjalo, ga ba diriše mafokodi a bona e le sehlare sa ntšhirela sa gore ba dire tirelo ya Modimo ganyenyane. Go fapana le moo, ba tšeela tirelo ya Modimo godimo, ba dira sohle seo ba ka se kgonago go e phetha. Le gona ba beela bao ba nago le kholofelo ya go phela paradeiseng mo lefaseng mohlala o mobotse.

5. Bakriste ka moka ba ka dira bjang Jehofa kabelo ya bona, gona ke ka baka la’ng seo e ka ba tlhohlo?

5 Go sa šetšwe gore re na le kholofelo ya go phela legodimong goba ya go phela mo lefaseng, re swanetše gore re ‘itatole gomme re rwale kota ya rena ya tlhokofatšo re latele Kriste ka go se kgaotše.’ (Mat. 16:24) Batho ba dimilione bao ba lebeletšego pele go phela Paradeiseng mo lefaseng ba rapela Modimo le go latela Kriste ka tsela yeo. Ga ba kgotsofatšwe ke go dira modiro o monyenyane ge ba lemoga gore ba ka dira wa go feta woo. Ba bantši ba bona ba ile ba tutueletšega go nolofatša maphelo a bona gomme ya ba babulamadibogo. Ba bangwe ba kgona go bula madibogo ka dikgwedi tše itšego ngwaga le ngwaga. Godimo ga moo, ba bangwe le ge ba sa kgone go bula madibogo, ba dira sohle seo ba ka se kgonago bodireding. Ba bjalo ba swana le Maria yo a bego a ineetše, yo a ilego a tšhela Jesu ka makhura a monko o bose. Jesu o itše: “O ntiretše tiro e botse. . . . O dirile se a ka se kgonago.” (Mar. 14:6-8) Go ka no se be bonolo go dira seo re ka se kgonago, ka ge re phela lefaseng leo le laolwago ke Sathane. Lega go le bjalo, re katana ka matla e bile re botile Jehofa. Ela hloko kamoo re dirago seo ka mo go kgethegilego maemong a mane a latelago.

Go Tsoma Mmušo wa Modimo Pele

6. (a) Batho ka kakaretšo ba bontšha bjang gore kabelo ya bona e bophelong bjo feela? (b) Ke ka baka la’ng go le kaone go bona dilo go swana le Dafida tabeng ye?

6 Jesu o rutile balatedi ba gagwe gore ba tsome Mmušo pele le toko ya Modimo. Batho ba lefase ba rata go tsoma dikgahlego tša bona pele ka ge e le “batho ba tshepedišo ye ya dilo, bao kabelo ya bona e lego bophelong bjo.” (Bala Psalme 17:1, 13-15) Ka ge batho ba bantši ba hlokomologile Mmopi wa bona, ba fetša nako e ntši ba kgoboketša dilo tšeo di ka dirago gore ba phele bophelo bja manobonobo, ba godiše bana, le go ba tlogelela bohwa. Kabelo ya bona e bophelong bjo feela. Dafida ka lehlakoreng le lengwe o be a kgahlwa ke go itirela “leina le lebotse” le Jehofa, bjalo ka ge morwa wa gagwe ka morago a ile a kgothaletša batho bohle gore ba dire bjalo. (Mmo. 7:1) Go swana le Asafa, Dafida o ile a bona gore go dira Jehofa Mogwera wa gagwe go be go phala kgole go etiša dikgahlego tša gagwe pele bophelong. O be a thabela go sepela le Modimo. Mehleng ye ya rena, Bakriste ba bantši ba etišitše mediro ya moya pele ga mešomo ya bona ya boiphedišo.

7. Ngwanabo rena yo mongwe o ile a šegofatšwa bjang ka baka la ge a ile a tsoma Mmušo pele?

7 Ela hloko Jean-Claude, wa Repabliking ya Afrika Bogare. Ke mogolo yo a nyetšego yo a nago le bana ba bararo. Nageng yeo, go hwetša mošomo go thata, gomme batho ba bantši ba ka dira selo se sengwe le se sengwe gore ba šireletše mešomo ya bona. Ka letšatši le lengwe, molaodi wa gagwe o ile a mmotša gore o tla thoma go šoma bošego—a thoma ka seripagare go tšwa iring ya botshelela mantšiboa, a šoma matšatši a šupago ka beke. Jean-Claude o ile a mo hlalosetša gore go tlaleletša go hlokomeleng lapa la gagwe ka dilo tša nama, o swanetše go le hlokomela le ka dilo tša moya. O ile a ba a mmotša gore o na le boikarabelo bja go thuša phuthego. Molaodi o ile a arabela bjang? O ile a re: “Ge e ba o bile le mahlatse a go hwetša mošomo, o swanetše go lebala dilo tše dingwe ka moka, go akaretša mosadi wa gago, bana ba gago le mathata a gago. O swanetše go neela bophelo bja gago mošomong wa gago—e sego go selo se sengwe eupša mošomong wa gago. Dira kgetho: o kgetha bodumedi bja gago goba mošomo wa gago.” Wena o ka be o dirile’ng? Jean-Claude o ile a lemoga gore ge a ka lahlegelwa ke mošomo wa gagwe, Modimo o be a tla mo hlokomela. O be a sa dutše a tla ba le go gontši moo a go dirago tirelong ya Modimo, gomme Jehofa o be a tla mo thuša go hlokomela lapa la gagwe ka dilo tša nama. Ka baka leo, o ile a ya dibokeng tše di latetšego tša gare ga beke. Ka morago ga moo, o ile a itokišeletša go ya mošomong, a se a kgonthišega gore o tla ba le mošomo. Ka yona nako yeo o ile a amogela mogala. Molaodi wa gagwe o be a rakilwe mošomong, eupša ngwanabo rena yena o be a sa na le mošomo.

8, 9. Ke ka kgopolo efe re ka ekišago baperisita le Balefi tabeng ya go dira Jehofa kabelo ya rena?

8 Ba bangwe bao ba ilego ba ba boemong bja go lahlegelwa ke mešomo ya bona ba ka ba ba ile ba ipotšiša gore: ‘Ke tla phetha bjang boikarabelo bja go hlokomela lapa la ka?’ (1 Tim. 5:8) Go sa šetšwe gore o ile wa lebana le boemo bjo bo swanago le bjo goba go se bjalo, go ka direga gore o kgodišegile go tšwa phihlelong ya gago gore o ka se tsoge o nyamišitšwe ge e ba Modimo e le kabelo ya gago e bile o tšeela godimo tokelo ya go mo hlankela. Ge Jesu a be a botša barutiwa ba gagwe gore ba tšwele pele ba tsoma Mmušo pele, o ile a ba kgonthišetša gore: “Dilo tše tše dingwe ka moka”—tše bjalo ka dijo, dino goba diaparo—‘ba tla di okeletšwa.’—Mat. 6:33.

9 Nagana ka Balefi, e lego bao ba sa kago ba newa naga e le bohwa. Ka ge borapedi bjo bo sekilego e be e le selo seo ba bego ba tshwenyegile kudu ka sona, ba be ba swanetše go ithekga ka Jehofa gore a ba fepe, yena yo a ba boditšego gore: “Nna ke kabelo ya lena.” (Num. 18:20) Le ge re sa hlankele ka tempeleng ya kgonthe go swana le baperisita le Balefi, re ka ekiša mohlala wa bona, ra holofela gore Jehofa o tla re hlokomela. Ge re dutše re tsenelela ka garegare ga mehla ya bofelo, go bota ga rena matla a Modimo a go re hlokomela go ba bohlokwa le go feta pele.—Kut. 13:17.

Go Tsoma Toko ya Modimo Pele

10, 11. Ba bangwe ba ile ba bota Jehofa bjang tabeng ya mošomo wa bona wa boiphedišo? Nea mohlala.

10 Jesu le gona o ile a kgothaletša barutiwa ba gagwe gore ba ‘tšwele pele ba tsoma toko ya Modimo pele.’ (Mat. 6:33) Se se bolela go etiša ditekanyetšo tša Jehofa tša seo se lokilego le seo se sa lokago pele ga ditlwaelo tša batho. (Bala Jesaya 55:8, 9.) O ka ba o sa gopola gore batho ba mmalwa nakong e fetilego ba be ba lema motšoko goba go o rekiša, ba tlwaeletša ba bangwe dintwa goba go tšweletša dibetša tša ntwa le go di rekiša. Ka morago ga go tseba therešo, ba bantši ba ile ba kgetha go fetoša mešomo ya bona gomme ba swanelegele go kolobetšwa.—Jes. 2:4; 2 Bakor. 7:1; Bagal. 5:14.

11 Andrew ke mohlala o mobotse tabeng ye. Ge yena le mosadi wa gagwe ba be ba ithuta ka Jehofa, ba ile ba fetša le pelo gore ba tla mo hlankela. Andrew o be a ikgantšha kudu ka mošomo wa gagwe eupša o ile a o tlogela. Ka baka la’ng? Ka gobane o be a šomela mokgatlo o tšeago lehlakore gomme a ikemišeditše go etiša pele toko ya Modimo. Ge Andrew a be a tlogela mošomo woo, o be a na le bana ba babedi, a sa hwetše mogolo gomme a na le tšhelete yeo e ka mo swarelelago dikgwedi tše mmalwanyana. Go ya ka pono ya batho, go ka ba go be go bonala eka ga a na ‘bohwa.’ O ile a tsoma mošomo a botile Modimo. Ge a lebelela morago, yena le lapa la gagwe ba ka tiišetša gore seatla sa Jehofa ga se se sekopana. (Jes. 59:1) Ka go boloka bophelo bja bona bo le bonolo, Andrew le mosadi wa gagwe ba bile le tokelo ya go ba tirelong ya nako e tletšego. O re: “Go bile le dinako tšeo re ilego ra belaela ka ditšhelete, madulo, maphelo gaešita le go nagana ka botšofadi. Eupša Jehofa ka mehla o ile a re thekga. . . . Re ka bolela ntle le go belaela gore go hlankela Jehofa ke selo se se kgahlišago kudu le se se kgotsofatšago seo motho a ka se dirago.” *Mmo. 12:13.

12. Ke seka sefe seo se nyakegago gore motho a etiše ditekanyetšo tša Modimo pele? Bolela mehlala ya lefelong la geno.

12 Jesu o boditše barutiwa ba gagwe gore: “Ge e ba le na le tumelo e lekanago le thoro ya sehlare sa mosetata, le tla re go thaba ye: ‘Tloga mo o ye mola,’ ke moka ya tloga gomme go ka se be le seo se le palelago.” (Mat. 17:20) Na o tla kgona go etiša ditekanyetšo tša Modimo pele ge e ba go dira bjalo go be go ka feleletša ka go go bakela tlaišego? Ge e ba o sa kgodišege gore o ka dira seo, boledišana le ditho tše dingwe tša phuthego. Ka ntle le pelaelo o tla matlafala moyeng ge o ekwa diphihlelo tša bona.

Go Leboga Ditokišetšo tša Jehofa tša Moya

13. Re ka letela ditokišetšo dife tša moya ge re dira sohle seo re ka se kgonago tirelong ya Jehofa?

13 Ge e ba o tšeela godimo tokelo ya gago ya go hlankela Jehofa, o ka kgodišega gore o tla go hlokomela nameng le moyeng, go swana le ge a ile a hlokomela Balefi ka dijo. Nagana ka Dafida. Le ge a be a le ka leweng, o be a ka kgodišega gore Modimo o tla mo hlokomela. Le rena re ka ithekga ka Jehofa gaešita le ge re lebane le pharela ya taba. Gopola gore ge Asafa a be a tsena “ka sekgethweng se sekgethwa sa Modimo,” o ile a lemoga selo seo se bego se mo gateletša. (Ps. 73:17) Ka mo go swanago, re swanetše go iphepa moyeng ka dijo tša rena tšeo di tšwago go Modimo. Ka go re’alo re bontšha gore re leboga tokelo yeo re nago le yona ya go hlankela Modimo go sa šetšwe maemo a rena. Ka gona re dira gore Jehofa e be kabelo ya rena.

14, 15. Re swanetše go arabela bjang ge seetša se phadima kutšwanyana Mangwalong a itšego, gona ka baka la’ng?

14 O arabela bjang ge Jehofa, yena Mothopo wa tshedimošo ya moya, a hlabiša seetša “dilong tše di tseneletšego tša Modimo” tšeo di hwetšwago ka Beibeleng? (1 Bakor. 2:10-13) Mohlala wa rena o mobotse tabeng ye ke wa kamoo moapostola Petro a arabetšego ka gona ge Jesu a be a botša batheetši ba Gagwe gore: “Ka ntle le gore le je nama ya Morwa wa motho le go nwa madi a gagwe, ga le na bophelo go lena.” Ka ge barutiwa ba bantši ba be ba sa kwešiše mantšu ao ba ile ba re: “Mantšu a a a tšhoša; ke mang yo a ka a theetšago?” Ba ile “ba tloga ba boela morago dilong tšeo ba di tlogetšego.” Eupša Petro a re: “Morena, re tla ya go mang? Wena o na le mantšu a bophelo bjo bo sa felego.”—Joh. 6:53, 60, 66, 68.

15 Petro o be a sa kwešiše gabotse seo Jesu a bego a se bolela ka go ja nama ya Gagwe le go nwa madi a Gagwe. Eupša moapostola yo o ile a ithekga ka Modimo gore a hlabiše seetša sa moya. Ge seetša sa moya dilong tše itšego se phadima kutšwanyana, na o leka go kwešiša mabaka a Mangwalo ao a dirilego gore go dirwe phetogo yeo? (Die. 4:18) Baberea ba lekgolong la pele la nywaga ba ile ba amogela lentšu “ka go le fišegela kudu monaganong, ba hlahloba Mangwalo ka kelohloko letšatši le letšatši.” (Dit. 17:11) Ge e ba o ba ekiša, tebogo ya gago ka tokelo yeo o nago le yona ya go hlankela Jehofa e tla gola kudu, wa mo dira kabelo ya gago.

Go Nyala Feela Moreneng

16. Modimo e ka ba kabelo ya rena bjang mabapi le taelo yeo e hwetšwago go 1 Bakorinthe 7:39?

16 Karolong e nngwe moo Bakriste ba swanetšego go dula ba gopola merero ya Modimo ke tabeng ya go diriša keletšo ya Beibele ya go nyala “feela Moreneng.” (1 Bakor. 7:39) Ba bantši ba ile ba kgetha go se tsene lenyalong go e na le gore ba tshele keletšo ye ya Modimo. Modimo ka botho o amogela batho ba bjalo. Dafida o ile a dira’ng ge a be a ikwa a lewa ke bodutu e bile go bonala a se na yo a ka mo thušago? O ile a re: “Pele ga [Modimo] ka tšhollela seo se ntshwenyago; pele ga gagwe ka bolela seo se mpeago tlalelong, ge moya wa ka o be o felelwa ke matla ka go nna.” (Ps. 142:1-3) Moporofeta Jeremia yoo a ilego a hlankela Modimo ka potego ka nywagasome e mentši a se lenyalong, a ka ba a bile le maikwelo a swanago le ao. O ka ithuta ka mohlala wa gagwe woo o ahlaahlwago go kgaolo 8 ya puku ya Modimo o Bolela le Rena ka Jeremia.

17. Kgaetšedi yo mongwe yo a sego lenyalong o lebeletšana bjang le bodutu bjo bo felago bo mo tlela?

17 Kgaetšedi yo mongwe wa United States o bolela gore: “Le ka mohla ga se ka ka ka dira phetho ya go se be lenyalong. Ke ikemišeditše go nyalwa ge e ba ke hwetša motho yo a ntshwanetšego. Mma yo e sego modumedi o ile a leka go nkgothaletša gore ke nyalwe ke motho yo mongwe le yo mongwe yo a nyakago go nnyala. Ke ile ka mmotšiša ge e ba a nyaka go ikarabela ge lenyalo la ka le ka se atlege. Ge nako e dutše e feta, o ile a bona gore ke na le mošomo o tsepamego, ke kgona go itlhokomela le gore ke thabile. O ile tlogela go mphegelela gore ke nyalwe.” Kgaetšedi yo ka dinako tše dingwe o ikwa a lewa ke bodutu. O re: “Ka gona ke leka go bota Jehofa kholofelo. Ga a ke a ntlogela le ka mohla.” Ke eng seo se mo thušitšego gore a bote Jehofa? O tšwela pele ka gore: “Thapelo e dira gore ke kwe gore Modimo ke wa kgonthe le gore ka mehla ga ke noši. Yo Godimodimo legohleng o a theetša, ka gona ke ka baka la’ng ke se ka swanela go ikwa ke na le seriti e bile ke sa thaba?” A kgodišegile gore “go na le lethabo le legolo go neeng go feta go amogeleng,” o re: “Ke leka go ikgafela go thuša batho ba bangwe, ke sa letele gore ba nnee se sengwe ka morago. Ke ikwa ke thaba ka garegare ga ka ge ke thoma go nagana gore: ‘Nka dira’ng go thuša motho yo?’” (Dit. 20:35) Ee, Jehofa ke kabelo ya gagwe e bile o thabela tokelo yeo a nago le yona ya go mo hlankela.

18. Ke ka kgopolo efe Jehofa a ka go dirago kabelo ya gagwe?

18 Go sa šetšwe gore o ikhwetša o le boemong bofe, o ka dira gore Modimo e be kabelo ya gago. Ge o dira bjalo, o tla balwa gare ga batho ba gagwe bao ba thabilego. (2 Bakor. 6:16, 17) Seo se ka feleletša ka gore o be kabelo ya Jehofa, go swana le batho ba bangwe ba nakong e fetilego. (Bala Doiteronomio 32:9, 10.) Go swana le ge Isiraele e ile ya ba kabelo ya Modimo gare ga ditšhaba, a ka go swaya o le wa gagwe gomme a go hlokomela ka lerato.—Ps. 17:8.

[Mongwalo wa tlase]

^ ser. 11 Bona Phafoga! ya January-March 2010, matlakala 28-30.

O be o tla Araba Bjang?

O ka dira Jehofa kabelo ya gago bjang

• ka go tsoma Mmušo wa Modimo pele le toko ya gagwe?

• ka go leboga dijo tša moya?

• ka go kwa taelo ya Modimo ya go nyala feela Moreneng?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Ntlhakgolo go letlakala 13]

Jehofa e ba kabelo ya rena ge re etiša pele tirelo ya gagwe

[Seswantšho go letlakala 15]

Mohlala wa Jeremia o a kgothatša