Ali dovoliš, da je Jehova tvoj delež?
Ali dovoliš, da je Jehova tvoj delež?
»Iščite najprej kraljestvo in Božjo pravičnost, in vse te druge stvari vam bodo dodane.« (MAT. 6:33)
1., 2. a) Koga predstavlja »Božji Izrael«, omenjen v Galačanom 6:16? b) Koga predstavljajo »dvanajsteri Izraelovi rodovi« iz Mateja 19:28?
NA KAJ pomisliš, ko v Svetem pismu prebereš ime Izrael? Na Izakovega sina Jakoba, ki ga je Bog preimenoval v Izraela? Na njegove potomce, staroveške Izraelce? Morda na duhovni Izrael? Kadar je izraz Izrael uporabljen v prenesenem pomenu, se ponavadi nanaša na »Božji Izrael«, na 144.000-e, ki so maziljeni s svetim duhom za kralje in duhovnike v nebesih. (Gal. 6:16; Raz. 7:4; 21:12) Zdaj pa si poglejmo stavek iz Mateja 19:28, v katerem se ime Izrael pojavi še v enem pomenu.
2 Jezus je rekel: »Ob prenovljenju, ko bo Sin človekov sédel na svoj veličastni prestol, boste tudi vi, ki ste hodili za menoj, sedeli na dvanajstih prestolih in sodili dvanajstere Izraelove rodove.« Ti »dvanajsteri Izraelovi rodovi« upajo na večno življenje v raju na zemlji, sodili pa jih bodo Jezusovi maziljeni učenci. Imeli bodo koristi od duhovniške službe 144.000 maziljencev.
3., 4. Kakšen odličen zgled dajejo zvesti maziljenci?
3 Podobno kot duhovniki in leviti iz davnine tudi maziljenci danes gledajo na to, da lahko služijo Jehovu, kot na nekaj zelo dragocenega. (4. Mojz. 18:20) Ne pričakujejo, da bodo dobili v last kakšno ozemlje ali kraj na zemlji. Ne, kot pokaže stavek iz Razodetja 4:10, 11, bodo služili Jehovu v nebesih, kjer bodo skupaj z Jezusom Kristusom vladali kot kralji in duhovniki. (Ezek. 44:28)
4 Maziljenci, ki so še na zemlji, dokazujejo, da je Jehova njihov delež, s svojim načinom življenja. To, da lahko služijo Bogu, jim je najpomembnejše. Verujejo v odkupno žrtev Jezusa Kristusa in neprestano hodijo za njim, s čimer si zagotovijo »svojo poklicanost in izbranost«. (2. Pet. 1:10) Resda imajo različne sposobnosti in okoliščine, vendar svojih omejitev ne uporabljajo kot izgovor za to, da se jim v Božji službi ni treba tako zelo truditi. Ravno nasprotno, to, da služijo Bogu, je glavna stvar v njihovem življenju in pri tem se razdajajo po svojih najboljših močeh. S tem dajejo dober zgled tistim, ki upajo na večno življenje v raju na zemlji.
5. Kako lahko vsi kristjani pokažejo, da imajo Jehova za svoj delež, in zakaj to morda ni tako enostavno?
5 Ne glede na to, ali upamo na življenje v nebesih ali pa na zemlji, se moramo odreči samemu sebi, vzeti svoj mučilni kol in hoditi za Kristusom. (Mat. 16:24) Tako danes ravnajo milijoni, ki se veselijo življenja v raju na zemlji. Če čutijo, da bi lahko za Jehova storili več, niso zadovoljni s tem, da bi mu dajali samo drobtinice. Mnogi so si poenostavili življenje in so postali redni pionirji. Drugi pionirajo nekaj mesecev na leto. Spet drugi ne morejo pionirati, vendar se po najboljših močeh razdajajo v krščanski službi. Podobni so bogovdani Mariji, ki je na Jezusa izlila dišeče olje. Jezus je zanjo rekel: »Dobro delo mi je storila. [. . .] Kar je mogla, je storila.« (Mar. 14:6–8) Morda nam vsega tega, kar zmoremo, ne bo enostavno narediti, saj živimo v svetu, ki mu vlada Satan. Kljub temu si na vso moč prizadevajmo in zaupajmo v Jehova. Poglejmo si štiri področja, na katerih lahko tako ravnamo.
Iščimo najprej Božje kraljestvo
6. a) Kako ljudje na splošno kažejo, da se zanimajo samo za to življenje? b) Zakaj je boljše, da posnemamo Davida?
6 Jezus je svoje sledilce učil, naj iščejo najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost. Ljudje v svetu želijo zadovoljiti predvsem lastne želje. Biblija o njih govori kot o »ljudeh te dobe, ki se zanimajo samo za to življenje«. (Beri Psalm 17:1, 13–15.) Mnogi, ki se ne menijo za Stvarnika, si prizadevajo predvsem za udobno življenje, se posvečajo vzgoji otrok in temu, da bi jim zapustili dediščino. Zanimajo se samo za to življenje. Nasprotno pa si je David prizadeval pridobiti »dobro ime« pri Jehovu, in to je njegov sin kasneje priporočal vsem ljudem. (Prid. 7:1) David je podobno kakor Asaf spoznal, da je imeti Jehova za svojega prijatelja najbolj dragoceno od vsega. Hoditi z Bogom mu je bilo v veselje. Tudi danes dajejo mnogi kristjani duhovnim dejavnostim prednost pred svetno zaposlitvijo.
7. Kako je bil neki brat blagoslovljen, ker je najprej iskal Kraljestvo?
7 Razmislimo o tem, kar je doživel Jean-Claude iz Srednjeafriške republike. Je starešina in z ženo imata tri otroke. V tej državi je težko najti službo in večina ljudi naredi domala vse, da bi jo obdržala. Nekega dne mu je šef proizvodnje rekel, da bo moral delati ponoči: začel naj bi ob pol sedmih zvečer, delal pa naj bi vseh sedem dni v tednu. Jean-Claude je pojasnil, da mora poleg gmotnih potreb poskrbeti tudi za duhovne potrebe svoje družine. Rekel je še, da ima zadolžitve v občini. Kaj mu je šef odgovoril? »Če imate to srečo, da imate službo, morate pozabiti na vse drugo, tudi na svojo ženo, otroke in probleme. Službi morate posvetiti svoje življenje – ničemur drugemu, samo službi. Sedaj pa se odločite: vaša vera ali vaša služba.« Kaj bi ti naredil? No, Jean-Claude je vedel, da bo Bog poskrbel zanj, če bi izgubil službo. Še vedno bo lahko zelo zaposlen v Božji službi in Jehova bo pomagal skrbeti za gmotne potrebe njegove družine. Zato je šel na naslednji shod, ki je med tednom. Po shodu se je pripravil za službo, ne da bi vedel, ali jo sploh še ima. Ravno takrat pa je zazvonil telefon. Šefa so odpustili, naš brat pa je obdržal službo.
8., 9. Kako lahko posnemamo duhovnike in levite v tem, da imamo Jehova za svoj delež?
8 Nekateri, ki jim grozi, da bodo izgubili službo, se morda sprašujejo: »Kako bom izpolnil svojo dolžnost in poskrbel za družino?« (1. Tim. 5:8) Ne glede na to, ali si se že kdaj znašel v takšnih razmerah ali ne, si se verjetno na temelju lastnih izkušenj prepričal, da Bog nikoli ne razočara tistih, ki so si ga izbrali za svoj delež in močno cenijo to, da mu lahko služijo. Potem ko je Jezus rekel svojim učencem, naj iščejo najprej Kraljestvo, jim je zagotovil, da jim bodo »vse te druge stvari« – hrana, pijača in obleka – »dodane«. (Mat. 6:33)
9 Pomisli na levite, ki niso imeli dedne posesti. Ker je bila njihova glavna skrb v življenju čisto čaščenje, so se glede sredstev za preživljanje morali zanašati na Jehova, ki jim je rekel: »Jaz sem tvoj delež.« (4. Mojz. 18:20) Čeprav mi ne služimo v dobesednem templju, kakor so duhovniki in leviti, jih lahko posnemamo v tem, da zaupamo Jehovu, da bo poskrbel za nas. Takšno zaupanje pa je še zlasti pomembno danes, ko smo vedno globlje v zadnjih dneh. (Raz. 13:17)
Iščimo najprej Božjo pravičnost
10., 11. Kako nekateri zaupajo Jehovu, kar se tiče zaposlitve? Povej primer.
10 Jezus je svoje učence tudi spodbujal, naj iščejo najprej »Božjo pravičnost«. (Mat. 6:33) To pomeni, da dajemo Jehovovim merilom glede tega, kaj je prav in kaj narobe, prednost pred človeškimi. (Beri Izaija 55:8, 9.) Morda se spomniš, da so nekateri, preden so postali kristjani, gojili tobak ali prodajali tobačne izdelke, učili druge vojskovanja ali pa izdelovali in prodajali orožje. Ko so s preučevanjem Biblije spoznali, da to ni prav, si je večina od njih poiskala drugo zaposlitev, zato da bi izpolnili pogoje za krst. (Iza. 2:4; 2. Kor. 7:1; Gal. 5:14)
11 Tako je ravnal tudi Andrew. Ko sta z ženo spoznala Jehova, sta se odločila, da mu bosta služila. Andrew je bil zelo ponosen na svojo službo, a jo je vseeno pustil. Zakaj? Ker je bil odločen, da bo dal na prvo mesto Božjo pravičnost, pri svojem delu pa bi moral kršiti načelo krščanske nevtralnosti. Ko je pustil službo, je imel dva otroka, nobenih dohodkov, prihrankov pa samo za nekaj mesecev. Videti je bilo, da tako kakor leviti nima nobene »dediščine«. Iskal je novo službo in pri tem zaupal Bogu. Ko Andrew in člani njegove družine premišljujejo o preteklosti, lahko potrdijo resničnost naslednjih besed: »Jehovova roka ni prekratka.« (Iza. 59:1) Ker so imeli preprosto življenje, sta lahko z ženo celo pionirala. »So obdobja, ko sva bila ali sva še zaskrbljena zaradi denarja, stanovanja, zdravja ali zgolj tega, da se starava,« pravi Andrew. »Vendar nama je Jehova vedno stal ob strani. [. . .] Brez kančka dvoma lahko rečeva, da je služenje Jehovu vsekakor najbolj plemenito in nagrajujoče človeško delo.« * (Prid. 12:13)
12. Kaj moramo imeti, da bi lahko dali prednost Božjim merilom? Povej zgled koga, ki ga poznaš.
12 Jezus je svojim učencem rekel: »Če imate vere vsaj za gorčično zrno, boste tej gori rekli ‚Od tu se prestavi tja‘, in se bo prestavila in nič vam ne bo nemogoče.« (Mat. 17:20) Ali bi dal Božjim merilom prednost tudi takrat, ko bi zaradi tega imel težave? Če nisi povsem prepričan, da bi to naredil, se pogovori s kom iz občine. Nedvomno te bo duhovno poživilo, ko boš slišal njegove izkušnje.
Cenimo vse, s čimer nas Jehova duhovno krepi
13. O čem smo lahko prepričani, če marljivo služimo Jehovu?
13 Če ceniš svojo prednost, da lahko služiš Jehovu, si lahko prepričan, da bo poskrbel za tvoje fizične in duhovne potrebe, tako kakor je poskrbel za potrebe levitov. Razmisli o Davidu. Čeprav je bil v votlini, je lahko računal na to, da bo Bog poskrbel zanj. Podobno se lahko tudi mi zanašamo na Jehova, in to celo v okoliščinah, iz katerih ne vidimo izhoda. Spomni se, da je Asaf takrat, ko je prišel »v veličastno Božje svetišče«, dobil jasnejšo sliko o tem, kar ga je do tedaj vznemirjalo. (Ps. 73:17) Podobno se moramo tudi mi obrniti na Boga, ki nas lahko duhovno okrepi. Tako pokažemo, da ne glede na svoje okoliščine cenimo to, da lahko služimo Bogu. S tem mu dovolimo, da postane naš delež.
14., 15. Kako bi se morali odzvati, ko na kakšno svetopisemsko vrstico posveti močnejša luč, in zakaj?
14 Kako se odzoveš, ko Jehova, Vir duhovne razsvetlitve, osvetli »Božje globočine«, ki jih najdemo v Bibliji? (1. Kor. 2:10–13) Glede tega nam je odličen zgled apostol Peter. Poglejmo, kako se je odzval na naslednje besede, ki jih je Jezus rekel svojim poslušalcem: »Če ne jeste mesa Sina človekovega in ne pijete njegove krvi, nimate življenja v sebi.« Mnogi učenci so Jezusove besede vzeli dobesedno in rekli: »Te besede so nezaslišane. Kdo lahko to posluša?« Zato so se vrnili »k temu, kar so pustili za seboj«. Peter pa je rekel: »Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš ti.« (Jan. 6:53, 60, 66, 68)
15 Peter ni povsem razumel, kaj je Jezus hotel reči s tem, da je treba jesti njegovo meso in piti njegovo kri. Vendar je bil prepričan, da Bog po Jezusu pojasnjuje duhovne resnice. Ali takrat, ko na kakšno svetopisemsko vrstico še močneje posveti duhovna luč, skušaš razumeti, kaj je privedlo do te spremembe? (Preg. 4:18) Berojci iz prvega stoletja so besedo sprejeli »s kar največjo vnemo in vsak dan skrbno preiskovali Svete spise«. (Apd. 17:11) Če jih boš posnemal, boš še bolj cenil čast, da lahko služiš Jehovu in da je on tvoj delež.
Poročimo se samo v Gospodu
16. Kako je lahko Bog naš delež, ko gre za zapoved, ki jo najdemo v 1. Korinčanom 7:39?
16 Kristjani bi morali imeti v mislih Božje namene tudi, ko gre za biblijsko zapoved, naj se poročimo »samo v Gospodu«. (1. Kor. 7:39) Mnogi so se odločili, da bodo raje ostali samski, kakor pa da bi prekršili to Božje navodilo. Bog za takšne posameznike dobro skrbi. Kaj je storil David, ko se je počutil osamljenega in se mu je zdelo, da nima nikogar, ki bi mu pomagal? »Pred njim [Bogom] sem izlival svojo skrb,« je rekel. »O svoji stiski sem mu govoril, ko je v meni oslabel duh.« (Ps. 142:1–3) Podobni občutki so se morda porajali tudi preroku Jeremiju, ki je neporočen zvesto služil Bogu več desetletij. Njegov zgled lahko preučiš s pomočjo 8. poglavja knjige Kaj nam Bog sporoča po Jeremiju.
17. Kaj stori neka sestra, ko se je tu in tam poloti osamljenost?
17 »Nikoli se nisem odločila, da bom ostala samska,« pravi neka sestra iz Združenih držav Amerike. »Poročila se bom, ko bom srečala pravega človeka. Moja neverujoča mama me je skušala prepričati, naj se poročim s komer koli, samo da se poročim. Vprašala sem jo, ali bo ona prevzela odgovornost, če moj zakon ne bo uspel. Ko je videla, da imam zanesljivo službo, da znam poskrbeti zase in da sem srečna, je nehala pritiskati name.« Ta sestra se včasih počuti osamljeno. »Takrat,« pravi, »se trudim zaupati v Jehova. In on me nikoli ne pusti na cedilu.« Kaj ji pomaga zaupati v Jehova? »Pri tem, da lažje dojamem, da je Bog resničen in da nikoli nisem sama, mi pomaga molitev. Le kako se ne bi počutila počaščeno in veselo, ko pa me posluša Najvišji v vesolju?« Prepričana je, da »dajati osrečuje bolj kakor prejemati«, zato pravi: »Čim več skušam pomagati drugim, pri tem pa ničesar ne pričakujem v zameno. Ko razmišljam ‚Kako bi lahko temu človeku pomagala?‘, v sebi občutim veselje.« (Apd. 20:35) Njen delež je Jehova in vesela je, da mu lahko služi.
18. Kako lahko postaneš Jehovov delež?
18 Bogu lahko ne glede na svoje okoliščine dovoliš, da je tvoj delež. Če boš tako ravnal, boš del njegovega srečnega ljudstva. (2. Kor. 6:16, 17) Lahko boš postal Jehovov delež, kakor so bili tudi drugi Božji služabniki iz davnine. (Beri 5. Mojzesova 32:9, 10.) Podobno kakor je Bog za svoj delež izmed vseh narodov izbral Izrael, lahko izbere tudi tebe in zate ljubeče skrbi. (Ps. 17:8)
[Podčrtna opomba]
Kako bi odgovoril?
Kako lahko Jehovu dovoliš, da je tvoj delež, s tem da:
• iščeš najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost?
• kažeš, da ceniš duhovno hrano?
• upoštevaš Božjo zapoved, naj se poročimo samo v Gospodu?
[Preučevalna vprašanja]
[Poudarjeno besedilo na strani 13]
Jehova postane naš delež, če ima služenje njemu prednost pred vsem drugim v življenju.
[Slika na strani 15]
Jeremijev zgled nam je v spodbudo.
