Ali te Jehova pozna?
Ali te Jehova pozna?
»Jehova pozna tiste, ki so njegovi.« (2. TIM. 2:19)
1., 2. a) Kaj je bilo Jezusu pomembno? b) Kaj bi se morali vprašati?
NEKOČ je neki farizej pristopil k Jezusu in ga vprašal: »Katera zapoved v Postavi je največja?« Jezus mu je odgovoril: »Ljubi Jehova, svojega Boga, z vsem svojim srcem, z vso svojo dušo in z vsem svojim umom.« (Mat. 22:35–37) Jezus je imel srčno rad svojega nebeškega Očeta in je resnično živel po teh besedah. Zelo mu je bilo tudi pomembno, kako Jehova gleda nanj, in to je pokazal tako, da mu je bil v življenju zvest. Zato je malo pred svojo smrtjo lahko rekel, da Bog gleda nanj kot na nekoga, ki zvesto izpolnjuje njegove zapovedi. Tako je ostajal v Jehovovi ljubezni. (Jan. 15:10)
2 Danes mnogo ljudi pravi, da imajo radi Boga, in nedvomno smo med njimi tudi mi. Vendar bi bilo dobro, da si zastavimo tehtna vprašanja, kot so: »Kaj pa Bog? Ali me ‚pozna‘? Kaj si misli o meni? Ali me ima za svojega?« (2. Tim. 2:19) Samo pomislimo – kakšno prednost imamo, da smo lahko v zaupnem odnosu z Vrhovnim gospodom vsega vesolja!
3. Zakaj nekateri dvomijo o tem, da bi jih Jehova lahko imel za svoje, in kaj jim lahko pomaga spremeniti takšno razmišljanje?
3 Toda nekaterim je kljub temu, da imajo sami zelo radi Boga, težko verjeti, da jih on »pozna«, namreč da jim je srčno naklonjen. Zaradi občutkov ničvrednosti dvomijo, da bi jih Jehova lahko imel za svoje. Kako veseli smo zato, da Bog včasih na nas gleda čisto drugače, kakor se vidimo sami! (1. Sam. 16:7) Apostol Pavel je sokristjanom rekel: »Če pa kdo ljubi Boga, njega Bog pozna.« (1. Kor. 8:3) Bistven pogoj za to, da Bog koga »pozna«, je torej ljubezen do njega. Razmisli: Zakaj sploh bereš to revijo? Zakaj si prizadevaš služiti Jehovu z vsem srcem, dušo, umom in močjo? Če si se posvetil Bogu in krstil, kaj te je navedlo, da si se odločil za ta koraka? Biblija pojasnjuje, da Jehova, ki preiskuje srce, »vleče« k sebi dragocene ljudi. (Beri Hagaj 2:7; Janez 6:44.) Iz tega lahko skleneš, da služiš Jehovu zato, ker te je on pritegnil k sebi. In takšnih ljudi nikoli ne zapusti, če mu le ostanejo zvesti. Bogu so namreč zelo dragoceni in jih ima zelo rad. (Ps. 94:14)
4. Zakaj bi morali vztrajno premišljevati o tem, kako dragoceno je prijateljstvo z Bogom?
4 Jehova nas je res pritegnil k sebi, vendar bi si morali prizadevati, da v njegovi ljubezni tudi ostanemo. (Beri Juda 20, 21.) Ne pozabimo, da Biblija odkriva, da nas lahko odnese od Boga ali se od njega oddaljimo. (Heb. 2:1; 3:12, 13) Apostol Pavel je denimo, tik preden je izrekel stavek, zapisan v 2. Timoteju 2:19, omenil Himenaja in Fileta. Očitno sta oba nekoč pripadala Jehovu, nato pa sta se odvrnila od resnice. (2. Tim. 2:16–18) Poleg tega se spomnimo, da nekateri v galatijskih občinah, ki jih je Bog »spoznal«, prav tako niso ostali v duhovni luči. (Gal. 4:9) Da le ne bi svojega dragocenega prijateljstva z Bogom nikoli jemali za nekaj samoumevnega!
5. a) Navedi nekatere lastnosti, ki jih Bog zelo ceni. b) Katere primere bomo pregledali v nadaljevanju?
5 Jehova nekatere lastnosti še posebej ceni. (Ps. 15:1–5; 1. Pet. 3:4) Med tistimi, ki jih je Bog »poznal«, so denimo bili ljudje, ki sta jih še zlasti odlikovali vera in ponižnost. V nadaljevanju bomo preiskali zgled dveh mož, da bi videli, kako sta se zaradi teh lastnosti priljubila Jehovu. Razmislili pa bomo tudi o možu, ki je bil prepričan, da ga Bog »pozna«, vendar se je prevzel, zaradi česar ga je potem Jehova zavrgel. Iz teh primerov bomo lahko dobili resnično dragocen pouk.
Oče tistih, ki verujejo
6. a) Kakšno vero v Jehovove obljube je pokazal Abraham? b) V katerem smislu je Jehova poznal Abrahama?
6 Abraham je resnično veroval v Jehova. V Bibliji je pravzaprav imenovan »oče vseh tistih, ki verujejo«. (1. Mojz. 15:6; Rim. 4:11) Zaradi vere je zapustil svoj dom, prijatelje in imetje ter šel v daljno deželo. (1. Mojz. 12:1–4; Heb. 11:8–10) Vera pa se mu ni omajala niti po mnogih letih. To se vidi iz dejstva, da je v visoki starosti iz poslušnosti Jehovovi zapovedi »tako rekoč že daroval Izaka«, svojega sina. (Heb. 11:17–19) Ker je pokazal vero v Božje obljube, je bil Jehovu posebej pri srcu; Jehova ga je resnično »poznal«. (Beri 1. Mojzesova 18:19.) Ni zgolj vedel, da obstaja, temveč ga je imel za svojega prijatelja. (Jak. 2:22, 23)
7. Kaj posebnega velja za Jehovove obljube in kako je to dejstvo vplivalo na Abrahamovo ravnanje?
7 Nezanemarljivo je tudi dejstvo, da Abraham v času svojega življenja ni prejel v last dežele, ki mu je bila obljubljena. Poleg tega ni videl, da bi bilo njegovega semena »kakor peska na morski obali«. (1. Mojz. 22:17, 18) Čeprav ni doživel izpolnitve Božjih obljub, je vseeno ohranil močno vero v Jehova. Vedel je, da kadar Bog kaj obljubi, je tako, kot da bi to že izpolnil. Zato je dovolil, da ga je takšna vera vodila v življenju. (Beri Hebrejcem 11:13.) Ali nas Jehova pozna kot ljudi z enako vero, kot jo je imel Abraham?
Čakati na Jehova je znak vere
8. Katere povsem primerne želje morda imamo?
8 Morda že dolgo nosimo v svojem srcu želje, za katere komaj čakamo, da se izpolnijo. Med takšnimi naravnimi in primernimi željami je denimo želja po poroki, otrocih in popolnem zdravju. Toda mnogim ena ali več od teh želja ostajajo neizpolnjene. Če to velja tudi za nas, s svojim odzivom pokažemo, kako močna je naša vera.
9., 10. a) Kaj so storili nekateri, ker so hiteli z izpolnitvijo svojih želja? b) Kako gledaš na izpolnitev Božjih obljub?
9 Kako nespametno bi bilo, če bi skušali te želje izpolniti v nasprotju z Božjimi smernicami! To bi bilo v našo duhovno škodo. Nekateri so se denimo odločili za obliko zdravljenja, ki je v nasprotju z biblijskimi načeli. Drugi so sprejeli zaposlitev, ki jih je praktično odtrgala od družine ali jim onemogoča obiskovanje občinskih shodov. Spet drugi pa so spletli romantično vez z nevernikom. Ali si kristjan, ki tako ravna, res prizadeva, da bi ga Jehova »poznal«? Kako bi se Jehova počutil, če bi Abraham postal nepotrpežljiv in ne bi bil več pripravljen čakati, da Bog izpolni to, kar mu je obljubil? Kako bi bilo, če bi vzel stvari v svoje roke in se, namesto da bi vztrajno čakal na Jehova, znova ustalil ter si skušal narediti slavno ime? (Primerjaj 1. Mojzesova 11:4.) Ali bi ga Jehova še vedno imel za svojega prijatelja?
10 Česa pa si želiš ti? Ali imaš dovolj močno vero, da si pripravljen čakati na Jehova, ki obljublja, da bo izpolnil vse, po čemer upravičeno hrepeni tvoje srce? (Ps. 145:16) Morda se – tako kot pri Abrahamu – nekatere Božje obljube niso izpolnile tako hitro, kot smo si to predstavljali. Toda Jehova zelo ceni, če gojimo vero, kakršno je imel Abraham, in skladno z njo tudi živimo. To se bo navsezadnje izkazalo samo v naše dobro. (Heb. 11:6)
Nasprotje med ponižnostjo in prevzetnostjo
11. Katere prednosti je mogoče imel Korah in kaj je to verjetno nakazovalo glede njegovega odnosa z Bogom?
11 Mojzes in Korah sta si bila popolno nasprotje, kar se tiče spoštovanja Jehovove ureditve in njegovih odločitev. S svojim ravnanjem sta vplivala na to, kako je nanju gledal Jehova. Korah je bil kehatovski levit in je imel številne prednosti. Tako je bil najverjetneje priča temu, kako je Jehova rešil svoje ljudstvo skozi Rdeče morje, verjetno je podprl Božjo obsodbo nad neposlušnimi Izraelci pri gori Sinaj in pomagal pri prenašanju Skrinje zaveze. (2. Mojz. 32:26–29; 4. Mojz. 3:30, 31) Očitno je bil veliko let zvestovdan Jehovu, zaradi česar si je pridobil spoštovanje mnogih v izraelskem taboru.
12. Kaj se je zaradi Korahove prevzetnosti, kot je prikazano na 28. strani, zgodilo z njegovim prijateljstvom z Bogom?
12 Vendar je Korah, medtem ko je skupaj z drugimi Izraelci potoval v Obljubljeno deželo, začel meniti, da se ljudstvo ne vodi na pravilen način. Zatem se je še kakih 250 vodilnih mož postavilo na njegovo stran, da bi uvedli spremembe. Prepričani so bili, da jih Jehova »pozna« in odobrava njihovo početje. Mojzesu in Aronu so rekli: »Dovolj vaju imamo! Ves zbor je svet, vsi v njem, in Jehova je sredi njih.« (4. Mojz. 16:1–3) Kakšna pretirana samozavest in prevzetnost! Mojzes jim je rekel: »Zjutraj bo Jehova razodel, kdo je njegov.« (Beri 4. Mojzesova 16:5.) Še pred koncem naslednjega dne so bili Korah in vsi, ki so se mu pridružili v uporu, mrtvi. (4. Mojz. 16:31–35)
13., 14. Kako je Mojzes pokazal, da je ponižen?
13 V nasprotju z njim je bil Mojzes »med vsemi ljudmi daleč najkrotkejši človek na zemlji«. (4. Mojz. 12:3) Njegova krotkost in ponižnost sta se kazali v odločenosti, da ravna po Jehovovih smernicah. (2. Mojz. 7:6; 40:16) Nič ne kaže, da bi Mojzes kar naprej ugovarjal temu, kako Jehova rešuje stvari, ali da bi se vznejevoljil, ker mora poslušati njegova navodila. Jehova mu je denimo do najmanjše podrobnosti opisal, kako naj izdelajo šotor, tudi katere barve naj bo preja in koliko zank naj naredijo na šotorskem pregrinjalu. (2. Mojz. 26:1–6) Če ti kdo od nadzornikov v Božji organizaciji da navidez pretirano natančna navodila, te lahko to kdaj res vznemiri. Toda Jehova je popoln nadzornik. Svojim služabnikom rad podeljuje odgovornosti in jim zaupa, da bodo delo dobro opravili. Kadar navede številne podrobnosti, ima za to dober razlog. Vendar nikar ne spreglej, da Mojzesa ni vznejevoljilo, ko mu je Jehova dal tako podrobna navodila. Ni imel občutka, da z njim ravna poniževalno ali da duši njegovo ustvarjalnost oziroma mu krati svobodo. Ne, Mojzes je vestno poskrbel, da so delavci »naredili natanko tako«, kot je naročil Bog. (2. Mojz. 39:32) Kakšna ponižnost! Mojzes je imel jasno v mislih, da gre v resnici za Jehovovo delo, on pa je samo orodje, ki ga Jehova uporablja, da bi bilo delo dobro opravljeno.
14 Mojzesova ponižnost pa je bila očitna tudi, ko je bil v neprijetnih okoliščinah, ki so ga prizadele. Nekoč je zaradi pritoževanja ljudstva izgubil samoobvladanje in ni dal slave Bogu. Zato mu je Jehova rekel, da ne bo on privedel ljudstva v Obljubljeno deželo. (4. Mojz. 20:2–12) Mojzes in Aron sta prenašala godrnjanje Izraelcev že veliko let. Toda sedaj zaradi enega greha, ki ga je storil, ni mogel doživeti tega, česar se je tako dolgo veselil! Kako se je Mojzes odzval na to? Čeprav je bil povsem razumljivo razočaran, je Jehovovo odločitev ponižno sprejel. Vedel je, da je Jehova pravičen Bog, da v njem ni krivice. (5. Mojz. 3:25–27; 32:4) Ko torej pomisliš na Mojzesa, ali se ga ne spomniš kot nekoga, ki ga je Jehova »poznal«? (Beri 2. Mojzesova 33:12, 13.)
Za podrejanje Jehovu je potrebna ponižnost
15. Kaj se lahko naučimo iz Korahovega prevzetnega ravnanja?
15 Naš odziv na spremembe v svetovni krščanski občini in na odločitve bratov, ki vodijo, dejansko vpliva na to, ali nas Jehova »pozna« ali ne. Korah in njegovi somišljeniki so se zaradi svoje prevelike samozavesti, prevzetnosti in pomanjkanja vere odtujili Bogu. Čeprav je Korah menil, da je ostareli Mojzes tisti, ki dan za dnem sprejema odločitve, pa je na čelu naroda v resnici bil Jehova. Korah je to dejstvo izgubil izpred oči, zato ni bil zvestovdan tistim, ki jih je Bog uporabljal. Koliko pametneje bi bilo počakati, da bi mu Jehova pomagal razumeti, zakaj so stvari takšne, kot so, ali pa da bi Bog sam kaj spremenil, če bi menil, da je to res potrebno! Ker je Korah ravnal tako, kot je, danes ne pomislimo nanj kot na nekoga, ki je dolga leta zvesto služil Jehovu. Ponavadi se ga spomnimo kot človeka, ki je zaradi prevzetnosti postal neposlušen Jehovu.
16. Kako lahko vpliva na naše prijateljstvo z Jehovom to, da smo ponižni, kakor je bil Mojzes?
16 Ta zgodba je v resno svarilo starešinam in drugim članom današnje občine. Za to, da čakamo na Jehova in upoštevamo navodila bratov, ki so postavljeni, da vodijo, potrebujemo ponižnost. Ali smo tako ponižni in blagi, kakor je bil Mojzes? Ali sprejemamo dejstvo, da Jehova uporablja tiste, ki med nami vodijo, in poslušamo navodila, ki nam jih dajejo? Ali lahko premagamo svoje občutke, ko smo zaradi česa razočarani? Če tako ravnamo, nas bo Jehova »poznal« in nam bo srčno naklonjen. S svojo ponižnostjo in podredljivostjo se mu bomo priljubili.
Jehova pozna tiste, ki so njegovi
17., 18. Kaj nam lahko pomaga, da nas bo Jehova še naprej poznal kot tiste, ki so njegovi?
17 Če premišljujemo o ljudeh, ki jih je Jehova pritegnil k sebi in jih »pozna«, nam to lahko zelo koristi. Abraham in Mojzes sta bila tako kakor mi nepopolna ter sta imela svoje slabosti. Vendar ju je Jehova »poznal« in ju imel za svoja. Iz tega, kar se je zgodilo Korahu, pa spoznamo, da se nam lahko zgodi, da bi se oddaljili od Jehova, zaradi česar nas potem ne bi več mogel »poznati«, ne bi nas več mogel imeti za svoje prijatelje. Zato je dobro, da se vsak od nas vpraša: »Kakšen pa sem jaz v Jehovovih očeh? Kaj se lahko naučim iz teh biblijskih primerov?«
18 Nedvomno je zelo pomirjujoče vedeti, da Jehova na tiste, ki jih je pritegnil k sebi in so mu zvesti, gleda kot na svoje. Zato še naprej razvijaj vero, ponižnost in druge vrline, saj te bo to še bolj zbližalo z Bogom. Če nas Jehova »pozna«, je to brez vsakega dvoma neprecenljiva prednost, ki nam že sedaj prinaša zadovoljstvo, v prihodnosti pa nam zagotavlja čudovite blagoslove. (Ps. 37:18)
Ali se spomniš?
• V kakšnem dragocenem odnosu si lahko z Jehovom?
• Kako lahko posnemaš Abrahamovo vero?
• Kaj se lahko naučimo od Koraha in kaj od Mojzesa?
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 26]
Ali tako kakor Abraham verjamemo, da bo Jehova popolnoma izpolnil svoje obljube?
[Slika na strani 28]
Korah se ni bil pripravljen ponižno podrejati vodstvu.
[Slika na strani 29]
Ali te Jehova pozna kot človeka, ki se ponižno podreja navodilom?
