Ali izbiraš razvedrilo, ki je koristno?
Ali izbiraš razvedrilo, ki je koristno?
»Preverjajte, kaj je Gospodu po volji.« (EFEŽ. 5:10)
1., 2. a) Kako nam Božja Beseda pokaže, da Jehova želi, da uživamo v življenju? b) Kaj bomo želeli narediti, če bomo na razvedrilo gledali kot na »Božji dar«?
V SVETEM PISMU najdemo več stavkov, ki kažejo, da Jehova hoče, da uživamo v življenju. En takšen primer je Psalm 104:14, 15, kjer piše, da Jehova skrbi, da »iz zemlje prihaja hrana in vino, ki razveseljuje srce človeku, olje, ki daje sij obrazu, in kruh, ki krepi človekovo srce«. Res je, Jehova povzroča rast rastlin, tako da lahko dobivamo žito, olje in vino. Toda za vino je tudi rečeno, da »razveseljuje srce«. Vino sicer ni nekaj, kar je nujno potrebno za ohranitev življenja, vendar pa nam prinaša dodatno veselje. (Prid. 9:7; 10:19) Da, Jehova želi, da smo veseli, da je naše srce »dobre volje«. (Apd. 14:16, 17)
2 Zato ni nobenega razloga, da bi se počutili krive, če si kdaj pa kdaj vzamemo čas, da pozorno opazujemo »ptice na nebu« in »lilije na polju« ali da uživamo v kateri drugi dejavnosti, ki nas poživi in nam obogati življenje. (Mat. 6:26, 28; Ps. 8:3, 4) Srečno in zdravo življenje je »Božji dar«. (Prid. 3:12, 13) Če bomo na čas, namenjen sprostitvi, gledali kot na del tega darila, ga bomo želeli porabiti tako, da bomo razveselili Boga.
Raznolikost in meje
3. Zakaj je razumno priznati, da so različnim ljudem všeč različne oblike razvedrila?
3 Tisti, ki na razvedrilo gledajo uravnovešeno, vedo, da je veliko različnih oblik razvedrila pa tudi to, da si je potrebno postaviti meje. Zakaj? To bomo lažje razumeli, če razvedrilo primerjamo s hrano. Jedi, ki so v nekem delu sveta priljubljene, drugod morda niso in obratno. To, kar je v neki deželi slastno, imajo drugod morda za neokusno. Podobno je z razvedrilom – to, kar imajo kristjani v enem delu sveta za prijetno razvedrilo, kristjane drugod morda niti najmanj ne pritegne. Celo med kristjani, ki živijo v istem kraju, obstajajo različna mnenja glede tega. Za nekoga je ena dejavnost (morda branje dobre knjige v udobnem naslonjaču) sproščujoča, za drugega pa dolgočasna, za nekoga je ena dejavnost (na primer ogledovanje znamenitosti s kolesom) poživljajoča, za drugega pa izčrpavajoča. Kljub temu sprejemamo dejstvo, da je v zadevah, kot sta hrana in razvedrilo, možno upoštevati lastne želje in izbirati med različnimi možnostmi. (Rim. 14:2–4)
4. Zakaj si moramo postaviti meje, ko gre za razvedrilo? Ponazori.
4 Obenem se zavedamo, da možnost izbirati med različnim razvedrilom, ne pomeni, da se lahko odločimo za katero koli razvedrilo, ki se nam zahoče. Še enkrat razmislimo o primerjavi s hrano. Čeprav smo mogoče pripravljeni jesti različne vrste hrane, ne bomo namerno jedli pokvarjene hrane. Uživanje takšne hrane ne bi bilo pametno in bi lahko bilo nevarno za zdravje. Podobno je z razvedrilom: čeprav so za nas sprejemljive različne oblike dobrega razvedrila, pa se ne bomo odločili za tiste, ki ogrožajo življenje, so nasilne ali moralno pokvarjene. S sodelovanjem v takšnih dejavnostih bi ravnali v nasprotju z biblijskimi načeli in bi ogrožali svoje telesno ali duhovno zdravje. Ker želimo poskrbeti, da bomo pri razvedrilu ostali znotraj razumnih meja, je dobro, da najprej ugotovimo, ali je neko razvedrilo, ki nam je zanimivo, koristno ali ne. (Efež. 5:10) Kako lahko to storimo?
5. Kako lahko ugotovimo, ali neko razvedrilo ustreza Božjim merilom?
5 Če hočemo, da bi nam razvedrilo koristilo in da bi ugajalo Jehovu, mora ustrezati merilom, natančno določenim v Božji Besedi. (Ps. 86:11) Kako lahko ugotoviš, ali neko razvedrilo, ki ti je všeč, res ustreza? Pomagaš si lahko s preprostim kontrolnim seznamom. Na njem so tri vprašanja, ki bi jih lahko povzeli z besedami kaj, koliko in s kom. Poglejmo si vsako od njih.
Kaj je značilno zanj?
6. Katero razvedrilo moramo zavračati in zakaj?
6 Preden se odločimo za katero od razvedrilnih dejavnosti, se moramo kot prvo vprašati »Kaj?«, in sicer »Kaj je značilno za razvedrilo, ki me zanima?«. Medtem ko skušamo odgovoriti na to vprašanje, je koristno imeti v mislih, da obstajata dve vrsti razvedrila. Eno brez pomišljanja odklanjamo, za drugo pa se utegnemo odločiti. Katero razvedrilo odklanjamo? V tem hudobnem svetu so ljudem velikokrat v zabavo dejavnosti, ki so v grobem nasprotju z biblijskimi načeli ali pa kršijo Božje zakone. (1. Jan. 5:19) Pravi kristjani odločno zavračamo vsako takšno razvedrilo. To zajema razvedrilo, ki vsebuje elemente sadizma, demonizma, homoseksualnosti, pornografije ali nasilja, oziroma razvedrilo, ki poveličuje drugo nizkotno, nemoralno početje. (1. Kor. 6:9, 10; beri Razodetje 21:8.) Ne glede na to, ali smo sami ali v družbi, s takšnim razvedrilom nočemo imeti nič. Če tako ravnamo, kažemo Jehovu, da močno sovražimo hudo. (Rim. 12:9; 1. Jan. 1:5, 6)
7., 8. Kako lahko ugotovimo, ali je neko razvedrilo sprejemljivo? Ponazori.
7 V drugo vrsto razvedrilnih dejavnosti spadajo tiste, ki nimajo v ospredju ravnanja, ki ga Božja Beseda izrecno obsoja. V takšnem primeru bi morali določeno razvedrilo, preden se odločimo zanj, skrbno primerjati z biblijskimi načeli, torej s tem, kar je z Jehovovega vidika dobro in prav. (Preg. 4:10, 11) Nato pa se moramo sami odločiti, in to tako, da nam vest ne bo ničesar očitala. (Gal. 6:5; 1. Tim. 1:19) Kako lahko to storimo? Razmislimo o tem: Preden bi poskusili kakšno novo jed, bi najprej hoteli izvedeti, katere so njene glavne sestavine. Podobno moramo pri razvedrilu, preden se odločimo zanj, ugotoviti, katere so njegove glavne značilnosti. (Efež. 5:17)
8 Recimo, da imaš rad šport. Ljubiteljev športa je veliko. Športne dejavnosti so lahko zabavne in razburljive. Toda kaj, če te določen šport privlači zaradi agresivne tekmovalnosti, pretiranega tveganja, velike nevarnosti za poškodbe, bučnih slavij, nacionalistične zagretosti ali podobnih »sestavin«? Potem ko boš pregledal, katere so značilnosti tega športa, boš verjetno ugotovil, da bi težko uskladil svoje mišljenje z Jehovovim mišljenjem in s sporočilom miru in ljubezni, ki ga oznanjamo. (Iza. 61:1; Gal. 5:19–21) Če pa so po drugi strani »sestavine« neke razvedrilne dejavnosti v skladu z Jehovovimi načeli, potem boš morda sklenil, da ti bo izbrana dejavnost koristila in te bo poživila. (Gal. 5:22, 23; beri Filipljanom 4:8.)
Koliko časa mu namenim?
9. Kaj se vidi iz našega odgovora na vprašanje »Koliko časa bom namenil razvedrilu«?
9 Drugo vprašanje, ki si ga moramo zastaviti, je »Koliko?«, in sicer »Koliko časa bom namenil razvedrilu?«. Iz našega odgovora na vprašanje kaj se vidi, kakšne težnje imamo – kaj nam je sprejemljivo in kaj nam ni. Iz odgovora na vprašanje koliko pa se vidi, katere so naše prioritete – kaj nam je pomembno in kaj ne. Kako lahko torej ugotovimo, ali razvedrilu pripisujemo pravšnjo pomembnost?
10., 11. Kako nam Jezusove besede, zapisane v Mateju 6:33, pomagajo določiti, koliko časa bomo namenili razvedrilu?
10 Jezus Kristus je rekel: »Ljubi Jehova, svojega Boga, z vsem svojim srcem, z vso svojo dušo, z vsem svojim umom in z vso svojo močjo.« (Mar. 12:30) Zato mora biti v našem življenju na prvem mestu ljubezen do Jehova. To kažemo tako, da se ravnamo po Jezusovih besedah: »Iščite najprej kraljestvo in Božjo pravičnost, in vse te druge stvari vam bodo dodane.« (Mat. 6:33) Kako nam lahko ta svetopisemska vrstica pomaga ugotoviti, kako pomembno naj bi bilo razvedrilo v našem življenju in koliko časa naj bi mu namenili?
11 Bodimo pozorni na naslednjo podrobnost. Jezus nas je opomnil, naj najprej iščemo Kraljestvo. Ni rekel, naj iščemo le Kraljestvo. Očitno je vedel, da bomo morali poleg Kraljestva v življenju iskati še marsikaj drugega. Potrebujemo bivališče, hrano, obleko, izobrazbo, zaposlitev, razvedrilo in seznama še ni konec. Toda med vsemi stvarmi, ki jih iščemo, je lahko samo ena stvar na prvem mestu – služenje Jehovu. (1. Kor. 7:29–31) Ta temeljna resnica bi nas morala navesti, da bomo vse dejavnosti, ki so drugotnega pomena (med drugim tudi razvedrilo), opravljali tako, da nas ne bodo ovirale pri naši glavni dejavnosti – službi Bogu. Če bomo pazili na to, nam bo izbrano razvedrilo koristilo.
12. Kako si lahko z načelom iz Luka 14:28 pomagamo, ko gre za razvedrilo?
12 Potemtakem je dobro, da glede časa, namenjenega razvedrilu, vnaprej preračunamo stroške. (Luk. 14:28) Ugotoviti moramo, koliko časa nas bo določeno razvedrilo stalo. Nato se moramo odločiti, koliko časa mu je vredno nameniti. Če bomo zaradi neke oblike razvedrila pričeli zanemarjati tako pomembne dejavnosti, kot so osebno preučevanje Svetega pisma, družinsko čaščenje, obiskovanje krščanskih shodov ali oznanjevanje Kraljestva, potem ni vredno svoje cene. (Mar. 8:36) Če pa nam občasna razvedrilna dejavnost da energijo, da še naprej iščemo Kraljestvo, potem se bomo morda odločili, da ji je koristno nameniti čas.
S kom se bom družil?
13. Zakaj bi morali skrbno razmisliti o tem, s kom se bomo družili pri razvedrilu?
13 Tretje vprašanje, ki si ga moramo zastaviti, je »S kom?«, in sicer »S kom se bom družil pri razvedrilu?«. O tem vidiku razvedrila je pomembno razmisliti. Zakaj? Ker na kakovost razvedrila močno vpliva to, v kakšni družbi smo pri tem. Prav kakor v obroku hrane navadno bolj uživamo, ko smo v krogu dobrih prijateljev, tako je razvedrilo pogosto prijetnejše, če smo v dobri družbi. Zato je povsem razumljivo, da se mnogi od nas, še zlasti mladi, radi razvedrimo skupaj z drugimi. Toda če hočemo, da je takšno razvedrilo res koristno, je modro vnaprej premisliti, kdo bi bil dobra družba pri razvedrilu in kdo slaba. (2. krn. 19:2; beri Pregovori 13:20; Jak. 4:4)
14., 15. a) Kakšen zgled nam je Jezus glede izbiranja družbe? b) Kaj bi se morali vprašati glede ljudi, s katerimi se družimo?
14 Pri izbiri družbe nam je v veliko pomoč Jezusov zgled. Jezus ima že od začetka stvarjenja rad ljudi. (Preg. 8:31) Med svojim življenjem na zemlji je bil ljubeč in uvideven do vsakršnih ljudi. (Mat. 15:29–37) Vendar je bil do nekaterih zgolj prijateljski, z drugimi pa je bil tesen prijatelj. Do ljudi na splošno je bil prijateljski, toda za tesne prijatelje je imel samo tiste ljudi, ki so ustrezali določenim merilom. Svojim 11 zvestim apostolom je rekel: »Vi ste moji prijatelji, če delate to, kar vam zapovedujem.« (Jan. 15:14; glej tudi Janez 13:27, 30.) Spoprijateljil se je samo s tistimi, ki so hodili za njim in služili Jehovu.
15 Zato bi bilo modro, da imaš takrat, ko razmišljaš, ali naj z nekom spleteš tesno prijateljstvo, v mislih prej omenjene Jezusove besede. Vprašaj se: »Ali se iz besed in dejanj tega posameznika vidi, da je poslušen Jehovovim in Jezusovim zapovedim? Ali imava enake biblijske vrednote in moralna merila? Ali me bo druženje z njim spodbudilo, da bom dajal Kraljestvo na prvo mesto v svojem življenju in da bom zvestovdano služil Jehovu?« Če si prepričan, da so odgovori na ta vprašanja pritrdilni, potem si našel nekoga, ki ti bo dobra družba pri razvedrilu. (Beri Psalm 119:63; 2. Kor. 6:14; 2. Tim. 2:22)
Ali izbrano razvedrilo ustreza merilom?
16. Kaj vse moramo ugotoviti glede razvedrila, za katero se odločamo?
16 Na kratko smo pregledali tri vidike razvedrila – kakovost, količino in družbo. Razvedrilo nam bo koristilo samo, če povsem ustreza merilom, ki jih najdemo v Svetem pismu za vsakega od teh vidikov. Zato si moramo glede razvedrila, za katero se odločamo, postaviti nekaj vprašanj. Kar se tiče kakovosti, želimo vedeti: »Kaj je značilno zanj? Ali je to v Jehovovih očeh dobro ali pa nizkotno?« (Preg. 4:20–27) V zvezi s količino nas zanima: »Koliko časa mu bom namenil? Ali je količina namenjenega časa primerna ali ne?« (1. Tim. 4:8) Glede družbe pa moramo ugotoviti: »V čigavi družbi bom pri razvedrilu? Ali je ta družba dobra ali slaba?« (Prid. 9:18; 1. Kor. 15:33)
17., 18. a) Kako lahko preverimo, ali izbrano razvedrilo ustreza biblijskim merilom? b) Kaj si osebno odločen delati v zvezi z izbiro razvedrila?
17 Če neko razvedrilo ne izpolnjuje biblijskih meril glede katerega koli od omenjenih treh vidikov, potem ni prestalo preizkusa. Če pa po drugi strani skrbimo, da naše razvedrilne dejavnosti ustrezajo biblijskim merilom v vseh treh vidikih, potem je naše razvedrilo v slavo Jehovu, nam pa v korist. (Ps. 119:33–35)
18 Zato si prizadevajmo izbirati razvedrilo, ki je dobro in pravilno v Jehovovih očeh, nameniti razvedrilu toliko časa, kot je primerno, in imeti pri tem dobro družbo. Da, vsak od nas bi moral imeti v srcu iskreno željo, da upošteva svetopisemski nasvet: »Če torej jeste, pijete ali delate kar koli drugega, vse delajte Bogu v slavo.« (1. Kor. 10:31)
Ali lahko pojasniš?
Kako si lahko pri izbiri razvedrila pomagaš z načeli iz . . .
• Matej 6:33?
[Preučevalna vprašanja]
[Shema na strani 9]
(Lega besedila – glej publikacijo)
Kaj?
[Shema na strani 10]
(Lega besedila – glej publikacijo)
Koliko?
[Shema na strani 10]
(Lega besedila – glej publikacijo)
S kom?
[Slika na strani 12]
Kako lahko posnemamo Jezusa pri izbiri prijateljev in razvedrila?
