Abraham – zgled vere

Noč je in vse je tiho. Abraham stoji zunaj, in ko zre v svetlo, zvezdnato nebo, nedvomno razmišlja o Božji obljubi, da bo njegovo potomstvo tako številno, kot so te nebesne luči. (1. Mojzesova 15:5) Zvezde ga vedno znova spomnijo na to, kar mu je Jehova obljubil. Poleg tega mu dajejo jamstvo. Ali ne bi mogel Jehova, ki ima moč ustvariti prostrano vesolje in vse, kar obsega, navsezadnje tudi njemu in Sari omogočiti, da dobita otroka? Abrahamova vera je zelo močna.

KAJ JE VERA? V Svetem pismu se »vera« nanaša na neomajno prepričanje o obstoju nečesa, kar se ne vidi. To prepričanje temelji na trdnih dokazih. Človek, ki veruje v Boga, je osredotočen na izpolnitev njegovih obljub. Zanj so tako zanesljive, kot bi se že izpolnile.

IZ ČESA SE VIDI ABRAHAMOVA VERA? Abraham je dokazal, da veruje v Božje obljube. Zaradi vere je zapustil domovino, saj je bil prepričan, da bo Jehova izpolnil svojo obljubo in mu pokazal drugo deželo. Zaradi vere se je selil po kanaanski deželi, saj je bil prepričan, da jo bodo njegovi potomci navsezadnje dobili v last. In zaradi vere je bil pripravljen ubogati Jehova in žrtvovati Izaka. Bil je namreč prepričan, da bo Jehova obudil njegovega sina v življenje, če bi bilo potrebno. (Hebrejcem 11:8, 9, 17–19)

Abraham se ni osredotočal na preteklost, ampak na prihodnost. Čeprav sta s Saro imela v Uru morda udobnejše življenje kakor v Kanaanu, nista ves čas premišljevala o deželi, ki sta jo pustila za seboj. (Hebrejcem 11:15) Osredotočila sta se na to, kako bo Bog v prihodnosti blagoslovil njiju in njune potomce. (Hebrejcem 11:16)

 Ali je Abrahamova vera imela trdne temelje? Brez dvoma. Jehova je izpolnil vsako od svojih obljub. Abrahamovi potomci so navsezadnje zrasli v narod, znan kot Izrael. Čez čas so se Izraelci za stalno naselili v Kanaanu, v deželi, ki jo je Jehova obljubil Abrahamu. (Jozue 11:23)

KAKŠEN JE POUK ZA NAS? Lahko smo prepričani, da bo Jehova zvest svojim obljubam. Tudi če se izpolnitev nekaterih od njih zdi nemogoča s človeškega zornega kota, ne dvomimo, da je »pri Bogu [. . .] mogoče vse«. (Matej 19:26)

Iz Abrahamovega zgleda se prav tako naučimo, da ne bi smeli živeti v preteklosti, ampak da bi se morali osredotočati na to, kar bomo uživali v prihodnosti. Tega se je naučil tudi Jason, ki ima bolezen, zaradi katere je postajal vse šibkejši in je nazadnje povsem ohromel. »Moram priznati, da se včasih zalotim, da razmišljam o preteklosti,« pravi Jason. Doda še: »Najbolj pogrešam majhne stvari, na primer to, da bi lahko objel svojo ženo Amando.«

Kljub temu je Jason povsem prepričan, da bo Jehova izpolnil svoje obljube, tudi obljubo, da bo naša zemlja kmalu postala raj in da bodo zvesti ljudje večno živeli, in to popolnoma zdravi. * (Psalm 37:10, 11, 29; Izaija 35:5, 6; Razodetje 21:3, 4) »Vedno znova se moram spomniti, da so najboljši časi šele pred nami,« pravi Jason in pojasni: »Kmalu bo vsega tega konec – stresa, zaskrbljenosti, žalosti, krivde – da, odpravljeno bo za vedno.« Kako odličen zgled vere, kakršno je imel Abraham!

[Podčrtna opomba]