Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Abraham – zgled ljubezni

Abraham – zgled ljubezni

Abraham – zgled ljubezni

Abraham se je zavil v žalost, ki jo komajda lahko prenaša. Umrla mu je ljubljena žena Sara. Ko se poslavlja od nje, njegove misli polni nešteto prijetnih spominov. V srcu čuti močno bolečino in po licih mu polzijo solze. (1. Mojzesova 23:1, 2) Te solze, ki se jih nikakor ne sramuje, kažejo na eno njegovih najlepših lastnosti – ljubezen.

KAJ JE LJUBEZEN? Ljubezen je občutek, ko je posameznik čustveno navezan na koga oziroma čuti močno naklonjenost do koga. Iz posameznikovih dejanj, tudi kadar ta terjajo osebne žrtve, se vidi, kaj čuti do tistih, ki jih ima rad.

IZ ČESA SE VIDI ABRAHAMOVA LJUBEZEN? Abraham je pokazal, da ima rad svojo družino. Brez dvoma je bil zelo zaposlen človek. Toda nikoli ni zapostavljal čustvenih ali duhovnih potreb svoje družine. Jehova je vedel, da je Abraham družinski poglavar, ki vodi svojo družino v zadevah, povezanih s čaščenjem Boga. (1. Mojzesova 18:19) Še več, Jehova je določno govoril o Abrahamovi ljubezni. V pogovoru z Abrahamom je Jehova Izaka imenoval »sin, edinec, ki ga tako ljubiš«. (1. Mojzesova 22:2)

Abrahamovo ljubezen lahko opazimo tudi iz tega, kako se je odzval na smrt svoje drage žene Sare – žaloval je za njo. Čeprav je bil močan in možat, se ni bal pokazati svoje žalosti. V njem sta se lepo prepletali moč in blagost.

Abraham je pokazal, da ima rad svojega Boga. Takšna ljubezen se je videla v celem njegovem življenju. Zakaj lahko to rečemo? Spomnimo se tega, kar pravi Sveto pismo v 1. Janezovem 5:3: »Ljubezen do Boga namreč pomeni to, da izpolnjujemo njegove zapovedi.« Abraham je bil glede na to definicijo zares izjemen zgled ljubezni do Boga.

Vedno ko mu je Jehova kaj zapovedal, je nemudoma ubogal. (1. Mojzesova 12:4; 17:22, 23; 21:12–14; 22:1–3) Pri tem ni bilo pomembno, ali je bila zapoved enostavna ali težka; niti ni bilo toliko važno, ali je vedel, zakaj mu jo je Jehova dal. Zanj to ni bilo pomembno. Abraham je rad storil, kar koli je njegov Bog hotel od njega. Na vsako zapoved je gledal kot na priložnost, da dokaže svojo ljubezen do Jehova.

KAKŠEN JE POUK ZA NAS? Abrahama lahko posnemamo tako, da drugim, še zlasti družinskim članom, kažemo svojo naklonjenost. Nikoli ne dopustimo, da zaradi življenjskih pritiskov ne bi imeli časa za tiste, ki nam največ pomenijo.

Poleg tega je dobro, da razvijamo iskreno ljubezen do Jehova. Takšna ljubezen je lahko gonilna sila v našem življenju. Na primer, lahko nas spodbudi, da spremenimo svoje stališče, govorjenje in vedenje, zato da bi ugajali Bogu. (1. Petrovo 1:14–16)

Res je, Jehovovih zapovedi ni vedno enostavno ubogati. Toda lahko smo prepričani, da bo Bog, ki je pomagal Abrahamu in ga imenoval »moj prijatelj«, tudi nam stal ob strani. (Izaija 41:8) V svoji Besedi, Bibliji, nam je obljubil, da nas bo »utrdil in okrepil«. (1. Petrovo 5:10) Kako zelo nam ogreje srce ta obljuba, ki jo je dal Abrahamov zaupni Prijatelj!

[Okvir na strani 11]

Ali je jokati nemoško?

Mnogi bi odgovorili pritrdilno. Morda bi bili presenečeni, če bi izvedeli, da je bil Abraham le eden od mnogih energičnih, zvestih mož, za katere Sveto pismo pravi, da so se v stiski razjokali. Med njimi so bili še Jožef, David, apostol Peter, starešine efeške občine in celo Jezus. (1. Mojzesova 50:1; 2. Samuelova 18:33; Luka 22:61, 62; Janez 11:35; Apostolska dela 20:36–38) Jasno je torej, da Biblija ne uči, da za moške ni primerno jokati.