Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Wulu kɔ nuninyɛne ne azo

Maa Baebolo Ne Ɛhilehile Wɔ

Asoo Baebolo Ne Ka Mɔɔ Bazi Kenlebie La?

Asoo Baebolo Ne Ka Mɔɔ Bazi Kenlebie La?

Edwɛkɛ ɛhye ka kpuyia bie mɔ mɔɔ bie a wɔbiza ye ɛlɛ la anwo edwɛkɛ yɛɛ ɔkile ɛleka mɔɔ ɛbanyia nwolɛ mualɛ wɔ Baebolo ne anu la. Gyihova Alasevolɛ anye balie kɛ bɛ nee wɔ bazuzu kpuyia ɛhye mɔ anwo.

1. Baebolo ne ka ninyɛne fɔɔnwo mɔɔ ɔbazi la ɔ?

Nyamenle Bedevinli ne angome ala a kola nwu kenlebie edwɛkɛ nu kpalɛ a. (Emɔso 3:7) Kɛ neazo la, ɔhanle awie bie mɔɔ bɛbavɛlɛ ye Mɛzaya, anzɛɛ Kelaese la anwo edwɛkɛ ɔdole ɛkɛ. Ɛnee Mɛzaya ne bavi Ebileham mɔɔ di nɔhalɛ la abusua nu. Ɔbayɛ Belemgbunli mɔɔ bamaa alesama mɔɔ yɛ tieyɛ la anyia nyilalɛ wɔ asetɛnla mɔɔ di munli na anwodolɛ ɛnle nu la anu. (Mɔlebɛbo 22:18; Ayezaya 53:4, 5) Ɛnee bɛbawo Ye wɔ Bɛtelɛhɛm.—Kenga Maeka 5:2.

Gyisɛse a ɛnee le Mɛzaya ne a. Baebolo ne hanle dole ɛkɛ wɔ ɛvolɛ kɛyɛ 700 anu kɛ, raalɛ mɔɔ ɛnze nrenya la a bawo Mɛzaya ne a, na bɛbagua ɔ nyunlu aze. Ɔbava ye ngoane yeakpɔda menli dɔɔnwo ɛtane, yɛɛ bɛbazie ye wɔ sukoavolɛma avinli. (Ayezaya 7:14; 53:3, 9, 12) Baebolo ne eza hanle ye wɔ ɛvolɛ kɛyɛ 500 anu kɛ, ɔbadɛnla asoaso zo yeahɔ Gyɛlusalɛm, na awie baye ye amaa alie dwɛtɛ fufule 30. Edwɛkɛ ne kɔsɔɔti yɛle nɔhalɛ.—Kenga Zɛkalaya 9:9; 11:12.

2. Asoo Nyamenle dumua ka mekɛ mɔɔ edwɛkɛ bie bazi la to ɛkɛ?

Baebolo ne hanle ɛvolɛ mɔɔ Mɛzaya ne bara la dole ɛkɛ wɔ ɛvolɛ mɔɔ bo 500 la anu. Bɛvale sɛkɛlɛneɛ adenle zo dapɛne mɔɔ “dapɛne” ko biala le ɛvolɛ nsuu la a bɛhilele mekɛ ɛhye anu a. Bɛmanle yɛ dapɛne 7 nee dapɛne 62 mɔɔ ɔ muala bayɛ dapɛne 69 mɔɔ dapɛne ko biala le ɛvolɛ nsuu la. Yemɔti, ɔbayɛ ɛvolɛ 483. Mekɛ boni a ɛvolɛ ɛhye mɔ bɔle ɔ bo a? Kɛmɔ Baebolo ne kile la, mekɛ ɛhye bɔle ɔ bo wɔ mekɛ mɔɔ Nyamenle sonvolɛ Nihɛmaya hɔle Gyɛlusalɛm na ɔbɔle bane ne ɛdolɛ bo la. Pɛhyea tetedwɛkɛ kile kɛ edwɛkɛ ɛhye zile ɛvolɛ 455 K. Y. M. (Nihɛmaya 2:1-5) Bɛzɔnenle Gyisɛse kɛ Mɛzaya wɔ ɛvolɛ 483 ne anloa pɛpɛɛpɛ, wɔ ɛvolɛ 29 Y.M.—Kenga Daneɛle 9:25.

3. Baebolo ngapezo ne mɔ ɛlɛpe zo ɔ?

Gyisɛse hanle ninyɛne titile mɔɔ basisi wɔ yɛ mekɛ ye anu la anwo edwɛkɛ dole ɛkɛ. Ɔhanle Nyamenle Belemgbunlililɛ ne mɔɔ bamaa alesama mɔɔ kulo Nyamenle anwo adɔ bɛ wɔ ewiade kɔsɔɔti la anwo ngapezo. Belemgbunlililɛ ne bava ewiade ɛtane ɛhye mɔɔ yɛwɔ nu la ahɔ ye awieleɛ.—Kenga Mateyu 24:14, 21, 22.

Baebolo ngapezo ne mɔ ka awieleɛ mekɛ ɛhye anwo edwɛkɛ dɔɔnwo. Kɛ anrɛɛ menli bɛava ɛvolɛ dɔɔnwo ayɛ anyuhɔlɛ ninyɛne la, Baebolo ne maa ɔda ali kɛ bɛbazɛkye azɛlɛ ne emomu. Ngyegyelɛ mɔɔ konle, ɛhɔne, azɛlɛkpusulɛ, nee ewulenzane a fa ba la babu. (Luku 21:11; Yekile 11:18) Menli ɛnrɛbɔ ɛbɛla kpalɛ. Noko wɔ mekɛ ɛhye mɔɔ anu yɛ se la anu, Gyisɛse ɛdoavolɛ ne mɔ bɛabɔ Nyamenle Belemgbunlililɛ ne nolo wɔ aleɛabo amuala.—Kenga Mateyu 24:3, 7, 8; 2 Temɔte 3:1-5.

4. Kɛzi alesama kenlebie bayɛ ɛ?

Nyamenle Bedevinli ne bamaa alesama mɔɔ di nɔhalɛ la anyia ninyɛne kpalɛ dɔɔnwo. Gyisɛse Kelaese, Mɛzaya ne nee menli mɔɔ bɛkpa bɛ la, bɛadɛnla anwuma ali azɛlɛ ye azo belemgbunli. Bɛbɔ nu a bɛyɛ Belemgbunlililɛ anzɛɛ arane ɛhye mɔɔ bali tumi ɛvolɛ apenle ko ne la a. Bɛbadwazo mɔwuamra na bɛabua bɛ ndɛne saa bɛfɛta dahuu ngoane a. Bieko, Belemgbunlililɛ ne bayɛ awie biala mɔɔ de aze la ayile. Anwodolɛ nee ewule ɛnle ɛkɛ bieko.—Kenga Yekile 5:10; 20:6, 12; 21:4, 5.

Saa ɛkpondɛ nwolɛ edwɛkɛ dɔɔnwo a, nea buluku ɛhye, Duzu A Baebolo ne Kilehile Amgba A? mɔɔ Gyihova Alasevolɛ ɛyɛ la mukelɛ 23-25 nee 197-201.