▪ V Svetem pismu, v 1. Mojzesovi knjigi, je zapisan dogodek, ko je Bog Jehova rekel Abrahamu, naj žrtvuje svojega sina. (1. Mojzesova 22:2) Nekaterim bralcem Svetega pisma je ta odlomek težko razumeti. »Ko sem kot otrok prvič slišala to zgodbo, sem bila ogorčena,« pravi profesorica Carol Delaney. »Le kakšen Bog bi zahteval kaj takšnega?« Razumljivo je, da se človeku pojavljajo takšni občutki, vendar je dobro ohraniti v mislih nekaj dejstev.

Prvič, razmislite o tem, česa Jehova ni naredil. Abraham je bil pripravljen žrtvovati sina, toda Bog ga je pri tem ustavil. Poleg tega ni Bog od nikogar več zahteval česa takšnega. Jehova želi vsem svojim služabnikom, tudi otrokom, da bi živeli dolgo in srečno življenje.

Drugič, Sveto pismo pokaže, da je Jehova s posebnim razlogom naročil Abrahamu, naj žrtvuje Izaka. Bog je vedel, da bo stoletja kasneje dopustil, da njegov Sin * Jezus umre za nas. (Matej 20:28) Jehova nam je želel sporočiti, kako drago ga bo ta žrtev stala. S tem, kar je zahteval od Abrahama, je nazorno pokazal, kaj bo sam naredil.

Razmislite o tem, kar je Jehova rekel Abrahamu: »Vzemi, prosim, svojega sina, edinca, ki ga tako ljubiš, Izaka, in [. . .] ga [. . .] daruj v žgalno daritev.« (1. Mojzesova 22:2) Upoštevajte, da je Jehova o Izaku govoril kot o sinu, »ki ga tako ljubiš«. Zavedal se je, kako zelo je Izak Abrahamu dragocen. Vedel je tudi, koliko njemu samemu pomeni njegov Sin Jezus. Jehova je Jezusa tako zelo ljubil, da je dvakrat, ko je spregovoril iz nebes, zanj rekel: »Moj Sin, moj ljubljeni.« (Marko 1:11; 9:7)

Razmislite tudi o tem, da je Jehova, ko je govoril z Abrahamom, uporabil besedo »prosim«. Neki biblicist pravi, da dejstvo, da je Bog uporabil to besedo, kaže, da se »GOSPOD zaveda visoke cene tega, kar prosi«. Lahko si predstavljamo, da je ta prošnja Abrahama močno užalostila. Po drugi strani pa si ne moremo niti misliti, kako močno bolečino je moral čutiti Jehova, ko je gledal svojega ljubljenega Sina trpeti in umreti. Nedvomno je to bila izredno huda bolečina, ki je Jehova ni nikoli prej občutil in je tudi nikoli več ne bo.

Čeprav nas morda strese, ko pomislimo, kaj je Jehova zahteval od Abrahama, pa je modro, da se spomnimo, da je Jehova tega zvestega očaka pri žrtvovanju ustavil. Prizanesel mu je z najhujšo izgubo, ki jo starši lahko doživijo, saj ni dovolil, da Izak umre. Toda Jehova lastnega Sina ni zaščitil, temveč »ga je dal za vse nas«. (Rimljanom 8:32) Zakaj je bil Jehova pripravljen prestati takšno bolečo izkušnjo? Zato da bi mi »lahko dobili življenje«. (1. Janezovo 4:9) Kako jasen dokaz, da nas ima Bog rad! Ali nas to ne spodbudi k temu, da mu vračamo ljubezen? *

[Podčrtne opombe]