Cit atir i jami ma tye

Cit atir ka ma nyuto lok ma tye iye

Lukricitayo Me Ada Giworo Lok Pa Lubanga

Lukricitayo Me Ada Giworo Lok Pa Lubanga

Lukricitayo Me Ada Giworo Lok Pa Lubanga

“Lokki en ada.”​—JON 17:17.

YENY LOK MAGI MA PIGI TEGO-NI:

Cokke ma obedo i Jerucalem i mwaka 49 K.M. onongo pat ki cokke pa lutela kanica ma obedo ka timme i kare ma cokcok-ki nining?

Tit kong jo mogo ma gucung matek pi Lok pa Lubanga?

Yo me kwan mene ma lutino kwan ma lugen me Baibul gutiyo kwede tung i agikki me mwaka 1800, dok pingo yone otiyo maber?

1. Ma lubbe ki gin mutimme i kwoni, tit kong gin acel ma pire tek ma weko Lucaden pa Jehovah gipat ki dini mukene-ni.

 IWINYO nining i kare ma Lacaden mo acel pa Jehovah onyamo kwedi pi tyen mukwongo lok mo ma ogudo cwinyi adada? Gin ango ma wi po iye? Jo mapol twero gamo ni, ‘cwinya obedo yom i kit ma Lacaden-ni ogamo kwede lapenya ducu kun tiyo ki Baibul.’ Cwinywa obedo yom me niang yub pa Lubanga pi lobo, ngo ma timme i komwa ka wato, ki dong gen ma tye pi jowa me amara ma guto!

2. Gin ango mumiyo itye ki pwoc atika pi Baibul?

2 Ka wamedde ki kwanwa, wabiniang ni Baibul pe gamo lapenywa ma dok i kom kwo, to, ki dong jami ma bitimme i anyim keken. Man miyo wabedo ki pwoc pi Baibul adada i nge niang ni obedo buk ma lokke tiyo loyo i lobo. Tirane tiyo kare ducu dok jo ma gilubo gibedo ki yomcwiny i kwogi. (Kwan Jabuli 1:1-3.) Lukricitayo me ada giye lubo tira me Baibul pe “macalo lok pa dano, ento macalo lok pa Lubanga.” (1 Tec. 2:13) Wabineno wiye wiye apokapoka ma tye i kin jo ma giworo lok pa Lubanga ki ma pe giworo.

KICOBO LOK MATEK ADADA

3. Ngo ma onongo twero balo note pa Lukricitayo me cencwari me acel, dok ngo ma onongo bitimme ka gujolo lurok i pacigi?

3 I nge mwaka 13 ma dong kiwiro iye Kornelio ma obedo larok mukwongo ma pe kiliro, laro lok magwa otugge ma onongo twero balo note pa Lukricitayo me kacokke. Lurok mapol onongo gitye ka jolo lok me ada. Lapeny onongo tye ni, mono mitte ni lurok kong gulirre ma lubbe ki cik pa Lujudaya ka gimito nongo batija? Lapeny meno onongo Lajudaya mo pe twero gamone. Lujudaya ma gilubo Cik-ki onongo pe gidonyo i paci pa Lurok kadiwa ribbe kwedgi i kit me lurem. Lujudaya ma Lukricitayo onongo kiunugi adada pi weko dini me tekwarogi. Ka dok gumedo ki jolo Lurok ma pe kilirogi i pacigi, meno onongo medo tele magwar i kin Lujudaya ma pud gilubo dini me tekwarogi ki Lukricitayo dok man onongo biywayo moro ki lakarakidi i kom Lukricitayo.​—Gal. 2:11-14.

4. Angagi ma gubedo piny me cobbe lok me lirre-ni, dok lapeny ango ma onongo romo bino?

4 I mwaka 49 K.M., lukwena ki ludongo me Jerucalem ma gin Lujudaya ma kilirogi-ni “gucokke gugurre ka laro lok man.” (Tic. 15:6) Gin mutimme pe obedo laro lok atata me pwony goba ento obedo laro lok mamwonya madok i Baibul. Lukwena ki ludongo gumiyo tamgi ma lubbe ki lok man me lirre-ni. Ento tam ma gumiyo-ni tika obedo ma lubo mitigi nyo cwako cwak ot kongo? Ludongo man tika kong gukuro wang ma aunauna ma i Icrael-li ogik ka gumoko ka ma lok man cung iye? Tika guwinye awinya i kingi kun jo me tungcel ki tungcel gidwoko cwinygi wek gimok lok ma pe dok diyo tungcel tutwal?

5. Cokke ma obedo i Jerucalem i mwaka 49  K.M., dok pat ki cokke pa lutela dini ma obedo ka timme i kare ma cokcok-ki nining?

5 I kare-ni, loko pwony pi bito lwak wek gudok jo me kanica moni-ni pol tutwal i cokke pa lutela kanica. Ento, i cokke ma obedo i Jerucalem, gin ma kit meno pe otimme. Gin ma otimme aye ni gin ducu gumoko lok acel. Man ocakke nining? Kadi bed ni ngat acel acel onongo tye ki tam ma lokone tek, ento gin ducu guworo Lok pa Lubanga, dok ginacoya maleng-ngi obedo guti me cobo lok man.​—Kwan Jabuli 119:97-101.

6, 7. I yo mene ma kitiyo kwede ki Ginacoya me cobo lok me lirre?

6 Ginacoya ma okonyo me cobo lok man tye i Amoc 9:11, 12. Kit ma kitiyo ki lokke i Tic pa Lukwena 15:16, 17, ma kwanne ni: “Ci abigero aduc pa Daudi ma yam opoto pinyi-nyi, abigero odoco ka ma yam oballe, abiroco odoco amiyo cung maber, wek jo mudonge guyeny [Jehovah, NW], kacel ki Lurok ducu ma gilwongogi ki nyinga,” Jehovah aye owaco.

7 Ngat mo romo kwerone ni ‘ginacoya meno pe waco ni Lurok ma gujolo lok me ada myero pe kilirgi.’ Meno tye ada, ento Lujudaya ma Lukricitayo onongo gibiniang lok meno. Gin pe onongo gineno Lurok ma kilirogi calo Lurok ata-ni ento ginenogi calo omege. (Nia 12:48, 49) Me laporre, ma lubbe ki Baibul me Bagster Septuagint, Esta 8:17 kwanne ni: “Jo mapol i kin lurok mapatpat kilirogi, ci gudoko Lujudaya.” Ma ka meno, Ginacoya waco ni jo mudong me ot pa Icrael (Lujudaya ki Lurok ma kilirogi ci gulokke gudoko Lujudaya) kacel ki “Lurok ducu” (Lurok ma pe gulirre) gudoko acel kun gilwonge ki nying Lubanga. Man te lokke ni lirre onongo pe obedo gin ma pire tek wek Larok moni odok Lakricitayo.

8. Pingo tekcwiny onongo mitte ma lubbe ki moko tam i kom lirre?

8 Lok pa Lubanga kacel ki cwiny mere maleng omiyo Lukricitayo magi “omoko i cuny acel.” (Tic. 15:25, Baibul me leb Lango) Kadi bed ni tamgi-ni onongo bimedo aunauna magwar i kom Lujudaya ma Lukricitayo, ento jo ma lugen gulubo tam meno ma jenge i Ginacoya-ni.​—Tic. 16:4, 5.

APOKAPOKA MA ONEN KA MALENG

9. Gin ango ma oweko woro me ada onywene, dok pwony ango ma okati ka maleng?

9 Lakwena Paulo otito ni i nge to pa lukwena, pwony me goba bidonyo i woro me ada. (Kwan 2 Tecalonika 2:3, 7.) I kin jo ma gibikwero “pwony me ada” tye iye luneno me kacokke. (2 Tem. 4:3) Paulo ociko luelda me karene ca ni: “i kin wun kikomwu bene bia iye jo ma gibiloko lok ma ngako dano ci gibwolo lupwonnye miyo gilubo korgi.” (Tic. 20:30) Encyclopædia Britannica tito gin acel ma pire tek ma okelo pwony goba ni: “Lukricitayo ma gunongo ryeko ma lubbe ki ngec pa Lugrik gucako tic ki ngec-ci me pwonyo niyegi, pi nyuto ngecgi ki dong pi loko lukamfiri ma gukwano wek gudok Lukricitayo.” Pwony mo ma kinyweno ki pwony goba onongo kwako ngec i kom Yecu Kricito. Baibul tito ka maleng ni Yecu obedo Wod pa Lubanga; jo ma gimaro ngec pa Lugrik gumoko calo okwodo ni Yecu en Lubanga.

10. Lapeny i kom Kricito onongo kiromo cobone nining?

10 Lapeny i kom Kricito kilaro i cokke mapol ata pa lutela kanica. Lapeny man onongo lutela kanica giromo cobone labongo galle ka onongo gujenge i Ginacoya, ento pe gutimo meno. Ma ka meno, polgi onongo dong gumoko tamgi wacon ma peya gubino i cokke man, dok gua ma onongo pe giromo loko tamgi ma lubbe ki lokki. Tam ma gumoko ni onongo pe jenge i Ginacoya kadi wacel.

11. Lutela dini gujenge i kom gin ango me moko tamgi, dok pingo gutimo man?

11 Pingo pe gungiyo Ginacoya kore ki kore? Laco mo ma okwano lok me tekwaro ogamo lapeny man kun wacci, jo ma giye ni Yecu en Lubanga “gukwero ye lok ma Yecu owaco ni en rwomme lapiny ka kiporo ki pa Lubanga.” Macalo adwogine, kileyo ka wang lok ma kicoyo i Jiri ki cik me tekwaro kacel ki tam pa kanica. Nio tin, lutela kanica mapol me kare-ni pud gicwako pwony gobagoba pa jo macon ma gin gilwongogi ni gubedo Wegigi me tipo calo gin ma pire tek kato Lok pa Lubanga! Ka ityeko nyamo lok i kom Triniti wun ki ngat mo ma okwano bedo padi, ci nongo dong imoko lok man.

12. Twero ango ma Kocantino obedo kwede macalo laloc?

12 Gin madit ma obedo ka timme i cokke pa lutela kanica macon ca obedo lanywen ma obedo ka a ki bot luloc me ker pa Luroma. Me laporre, lapwony mo me univaciti ocoyo ma lubbe ki cokke pa lutela kanica ma otimme i Nicaea ni: “Kocantino oweko bicop gulony mukato kare woko. Ma pe otero mwaka acel, laloc manyen man odwoko nyo ogero odoco odi kanica ducu, omiyogi dog ticgi macon ma onongo kikwanyo woko ki botgi . . . En ocako terogi calo jo ma rwomgi lamal adada kit ma onongo kitero kwede con lulamdog pa lukamfiri.” Macalo adwogine, “Kocantino obedo ka diyo lutela dini magi me lubo tamme ki i cokke ma obedo i Nicaea.” Lakwan lok me tekwaro ca omedde ni: “Kocantino ocako doro kanica en kikome pe ki miyo kony keken ento wa ki doro wa jami ma myero gupwony.”​—Kwan Yakobo 4:4.

13. Ngo ma itamo ni oweko lutela kanica gunongo tek tutwal me ye lubo gin ma Baibul pwonyo i kom Yecu Kricito?

13 Kadi bed lutela kanica onongo ginongo tek tutwal me niang nga kikome ma Yecu Kricito obedo, ento pol pa lutedero onongo ginongo ni meno pe tek. Gin onongo gipe ki miti me nongo lonyo ki bot Kocantino nyo medo rwomgi me tela i kanica, pi meno, gin onongo gineno lok man ki niango matut, ma lubbe ki gin ma Ginacoya waco i kom lok man. Dok gutimo meno i yo ducu. Laco mo ma onongo tye latela dini i kare meno ocwinyo lutedero kun wacci: “Lucat bongi, lulok cente, opii, ki lucat i dukan gitimme bene ni giloko i kom dini. Ka ipenyogi lok i kom cente, gicako titti ni Wod pat ki Won. Ka ipenyogi wel mugati, giwacci Won dit kato Wod. Kadiwa opii mamwa ka ipenyogi ni pii lwok dong olyeti, gamo dogi ma wiye tek ni Wod pe kicweyo ki i kom gin mo.” Ada, ka iporo ki lutela kanica, lutedero mapol onongo gicwako gin ma Lok pa Lubanga waco i kom Yecu Kricito. Laco-ni kacel ki luwote onongo myero gulub gin ma lutedero gubedo ka wacone!

“KAL” KI “DOO” GUDONGO KACEL

14. Pingo waromo mokone ni cakke i cencwari me acel, kare ducu Lukricitayo me ada ma kiwirogi gubedo tye i lobo?

14 I lapor acel ma Yecu omiyo, en otito ni nicakke i cencwari me acel nio wa i kare-ni, Lukricitayo ma kiwirogi gibibedo tye i lobo. Yecu oporogi ki “kal” ma dongo i kin “doo” (Mat. 13:30) Tye kono ni, pe watwero tito atir atir angagi nyo gurup mene ma gubedo kal, ento waromo mokone ni kare ducu onongo tye jo mogo ma gucung matek i kom Lok pa Lubanga dok guyaro ka maleng pwony goba me kanica. Kong dong wanenu pwony goba mogo.

15, 16. Tit kong jo mogo ma gucung matek pi Lok pa Lubanga.

15 Acbicop Agobard ma okwo i mwaka 779-840 K.M., i Lyon, lobo France, oloko marac i kom woro cal apaya, cako nying odi lega ki nying lucaden remo, ki lubo cik me lega mogo ma gicako i kanica. Bicop Kalaudio ma onongo tye i kare meno bene okwero cik me tekwaro ki lega kacel ki miyo woro bot lucaden remo ki gigi mogo cakke wa i kare macon. I cencwari me 11, Acdikon Berengarius me Tours i France, kiryemo woko ki i eklesia pa Katoli pi kwero pwony man ni mugati lokke doko kom Yecu ki vino lokke doko remone. En bene opwonyo ni cik me Baibul pire tek loyo cik me eklesia.

16 Jo aryo ma gimaro lok me ada ma i Baibul, Petero me Bruys ki Henry me Lausanne gukwo i cencwari me 12. Petero oweko tic me bedo padi pien onongo pe ye pwony pa Katoli ma wacci omyero kibatija lutino lukere, pwony man ni mugati lokke doko kom Yecu ki vino lokke doko remone, lega pi tipo pa jo muto, ki dong woro yatariya. Pi man, i mwaka 1140, kiwango Petero ki mac wa ineko pi kwero pwony magi. Henry oloko marac i kom tim me camucana kacel ki woro me gobagoba ma onongo tye i eklesia. Man oweko kimake i mwaka 1148 ci kitweye i jela pi kwone ducu.

17. Tic matek ango ma Waldo ki lulub kore gutimo?

17 I mwaka ma kiwango iye Petero me Bruys pi kwero pwony me eklesia-ni, kinywalo latin mo ma onongo bikonyo tutwal i yaro lok me ada ma tye i Baibul. Nyinge Valdès, nyo Waldo. * En pe obedo latela dini calo Petero me Bruys ki Henry me Lausanne, ento en otero Lok pa Lubanga calo gin ma pire tek adada, ma oweko en ojalo jamine ducu ci oketo yub wek kigony but Baibul i leb mo ma kiloko i kupiny me lobo France. Jo mukene cwinygi obedo yom me winyo kwena me Baibul i lebgi kikome, man oweko gin bene gujalo jamigi ki kwogi me tito ada ma tye i Baibul bot jo mukene bene. Man obalo wi lutela me kanica ma konye pe. I mwaka 1184, papa oryemo co ki mon magi ma komgi mit tutwal itito lok me ada-ni ki i eklesia dok bicop bene pe oye ni gudok cen i pacigi. Tim man oweko kwena me Baibul oketwa i kabedo mukene. Lacen, lulub kor Waldo, Petero me Bruys, ki Henry me Lausanne medo ki jo mukene guket ata i Ulaya. Jo mukene ma gucung matek i kom lok me Baibul gukati i cencwari mogo ma olubo: Jon Wycliffe (c. 1330-1384), William Tyndale (c. 1494-1536), Henry Grew (1781-1862), ki George Storrs (1796-1879).

“LOK PA LUBANGA GIRE PE GITYWEYO KI NYOR”

18. Tit kong yo ma lutino kwan me Baibul gutiyo kwede me kwan i cencwari me 19 ki dok gin mumiyo yone otiyo maber adada.

18 Gengo nya pa lok me ada i kin piny oloyo jo ma gidag Baibul. 2 Temceo 2:9 waco ni “Lok pa Lubanga gire pe gitweyo ki nyor.” I mwaka 1870 gurup mo pa lutino kwan me Baibul gucako yenyo lok me ada ki cwinygi ducu. Gin guyenyo nining? Ngat acel i kingi penyo lapeny. Ci gileyo tam iye me nongo lagamme. I ngeye, gikwedo tyeng ducu me ginacoya kore ki kore, ka dong guyeng ki lagamme ma lubbe ki ginacoya mapol ma gukwano, ci giketo lagamgi-ni i coc. Man miyo wabedo labongo akalakala ni lutino kwan me Baibul ma gukwo tung i agikki me mwaka 1800 ki wiye-ni gumoko tamgi me neno ni pwonygi ducu ojenge i Lok pa Lubanga. Gin gulubo lanen pa lukwena ki ludongo me cencwari me acel

19. Ginacoya me mwaka 2012 tye ningo, dok pingo man rwatte?

19 Baibul pud tye te guti me niyewa. Pi tyen lok meno, Lukiko Madit pa Lucaden pa Jehovah okwanyo ginacoya me mwaka 2012 ki i lok ma Yecu owaco ni: “Lokki en ada.” (Jon 17:17) Kit macalo ngat mo keken ma mito nongo cwak pa Lubanga myero kong okwo ma rwatte ki lok me ada-ni, wan ducu omyero watute me lubo tira ma a ki i Lok pa Lubanga.

[Lok ma tye piny]

^ Valdès onongo bene kilwongo ni Pierre Valdès nyo Petero Waldo.

[Peny me Kwan]

[Boro buk i pot karatac 12]

Ginacoya me mwaka 2012 tye ni: “Lokki en ada.”​—Jon 17:17

[Cal ma tye i pot karatac 11]

Waldo

[Cal ma tye i pot karatac 11]

Wycliffe

[Cal ma tye i pot karatac 11]

Tyndale

[Cal ma tye i pot karatac 11]

Grew

[Cal ma tye i pot karatac 11]

Storrs