»Vi pa ste ‚izbran rod, kraljevsko duhovništvo, svet narod, ljudstvo za posebno last‘.« (1. PET. 2:9)

1. Zakaj se »Gospodova večerja« imenuje tudi spominska slovesnost in kakšen je njen namen?

JEZUS KRISTUS je na večer 14. nisana leta 33 n. št. skupaj s svojimi 12 apostoli še zadnjič obhajal judovsko pasho. Potem ko je odslovil izdajalca Juda Iškarijota, je vpeljal nov obred, ki so ga kasneje začeli imenovati »Gospodova večerja«. (1. Kor. 11:20) Jezus je glede tega obreda dvakrat rekel: »To delajte meni v spomin.« Ta obred je znan tudi kot spominska slovesnost oziroma slovesnost v spomin na Kristusa, s poudarkom na njegovi smrti. (1. Kor. 11:24, 25) Iz poslušnosti do te Jezusove zapovedi Jehovove priče po vsem svetu obhajamo spominsko slovesnost vsako leto. Leta 2012 se bo 14. nisan (koledarski dan v biblijskih časih) začel v četrtek, 5. aprila, ob sončnem zahodu.

2. Kaj je Jezus povedal glede simbolov, ki ju je uporabil?

² Učenec Luka je to, kar je Jezus povedal ob tej priložnosti, strnil v dve vrstici: »Vzel [je] kruh, se zahvalil, ga prelomil, jim ga dal in rekel: ‚To predstavlja moje telo, ki bo dano za vas. To delajte meni v spomin.‘ Prav tako je po večerji tudi za kelih rekel: ‚Ta kelih predstavlja novo zavezo na temelju moje krvi, ki se bo prelila za vas.‘« (Luk. 22:19, 20) Kako so apostoli razumeli te besede?

3. Kako so apostoli razumeli pomen simbolov?

³ Apostoli so bili Judje, zato so bili dobro seznanjeni z žrtvovanjem, ki so ga opravljali duhovniki, ko so v jeruzalemskem templju darovali živalske žrtve. S takšnimi daritvami naj bi se pridobila Jehovova naklonjenost; mnoge od teh so bile namenjene simboličnemu pokritju grehov. (3. Mojz. 1:4; 22:17–29) Zato so apostoli lahko razumeli, da je Jezus z besedami, da bo njegovo telo dano zanje in da  se bo njegova kri prelila zanje, pravzaprav rekel, da bo dal svoje popolno življenje kot žrtev. In ta žrtev naj bi bila veliko vrednejša od živalskih.

4. Kaj je imel Jezus v mislih, ko je rekel »Ta kelih predstavlja novo zavezo na temelju moje krvi«?

⁴ Kaj pomenijo Jezusove besede »Ta kelih predstavlja novo zavezo na temelju moje krvi«? Apostoli so poznali prerokbo glede nove zaveze, ki je zapisana v Jeremiju 31:31–33. (Beri.) Jezus je s tem nakazal, da vpeljuje novo zavezo, ki bo nadomestila Postavino zavezo, ki jo je Jehova po Mojzesu sklenil z Izraelci. Ali sta ti zavezi povezani?

5. Kaj je Izraelcem obetala Postavina zaveza?

⁵ Da, njuna namena sta bila zelo podobna. Ko je Jehova uvedel Postavino zavezo, je ljudstvu dejal: »Če boste [. . .] natančno poslušali moj glas in boste izpolnjevali mojo zavezo, mi boste posebna lastnina izmed vseh drugih ljudstev, saj je moja vsa zemlja. In boste mi kraljestvo duhovnikov in svet narod.« (2. Mojz. 19:5, 6) Kaj so te besede pomenile Izraelcem?

OBLJUBA O KRALJEVSKEM DUHOVNIŠTVU

6. K izpolnitvi katere obljube je prispevala Postavina zaveza?

⁶ Izraz »zaveza« so Izraelci razumeli, saj je Jehova sklenil takšne slovesne dogovore že z njihovima praočetoma Noetom in Abrahamom. (1. Mojz. 6:18; 9:8–17; 15:18; 17:1–9) Del zaveze, ki jo je Jehova sklenil z Abrahamom, je bila tudi obljuba »Po tvojem semenu [bodo] blagoslovljeni vsi narodi na zemlji«. (1. Mojz. 22:18) To obljubo je pomagala izpolniti Postavina zaveza. Na temelju te zaveze bi Izraelci lahko postali Jehovova »posebna lastnina izmed vseh drugih ljudstev«. S kakšnim namenom? Da bi bili Jehovu kraljestvo duhovnikov.

7. Kaj je bilo mišljeno z izrazom »kraljestvo duhovnikov«?

⁷ Izraelci so poznali tako vlogo kralja kot vlogo duhovnika, toda Melkizedek je bil edini človek iz preteklosti, ki je z Jehovovim blagoslovom opravljal obe vlogi hkrati. (1. Mojz. 14:18) Zdaj pa je Jehova narodu dal možnost, da postane »kraljestvo duhovnikov«. Kot so pozneje nakazali navdihnjeni spisi, je bila s tem mišljena priložnost, da se zbere kraljevsko duhovništvo, torej kralji, ki bodo hkrati tudi duhovniki. (1. Pet. 2:9)

8. Kakšno službo opravljajo duhovniki, postavljeni od Boga?

⁸ Kralj seveda vlada. Kaj pa dela duhovnik? V Hebrejcih 5:1 je pojasnjeno: »Vsak veliki duhovnik, ki je vzet izmed ljudi, je postavljen zato, da opravlja Božjo službo v korist ljudi, da opravlja daritve in žrtvovanja za grehe.« Torej duhovnik, ki ga postavi Jehova, pred Bogom zastopa grešne ljudi, tako da z darovanjem predpisanih žrtev prosi zanje. Po drugi strani pa zastopa Jehova pred ljudmi, tako da jih poučuje o Božjih zakonih. (3. Mojz. 10:8–11; Mal. 2:7) Duhovnik, postavljen od Boga, v teh dveh vlogah pomaga ljudem, da bi se spravili z Bogom.

9. a) Pod katerim pogojem bi Izraelci lahko poskrbeli, da bi se obljuba o »kraljestvu duhovnikov« izpolnila na njih? b) Zakaj je Jehova znotraj Izraela ustanovil duhovništvo? c) Zakaj Izraelci niso mogli postati »kraljestvo duhovnikov« pod Postavino zavezo?

⁹ Potemtakem je Postavina zaveza Izraelcem ponujala priložnost, da postanejo kraljevsko duhovništvo, ki bo služilo v dobro »vseh drugih ljudstev«. Vendar je za to sijajno nagrado bilo treba izpolnjevati naslednji pogoj: »Če boste [. . .] natančno poslušali moj glas in  boste izpolnjevali mojo zavezo.« Ali so Izraelci lahko natančno poslušali Jehovov glas? Do neke mere so ga lahko poslušali. Ali bi ga sploh lahko poslušali popolnoma? Ne. (Rim. 3:19, 20) Zaradi tega je Jehova začasno ustanovil duhovništvo, ki je delovalo ločeno od kraljev, in je služilo Izraelcem samim. Duhovniki so darovali živalske žrtve za grehe, ki se jim Izraelci niso mogli povsem ogniti. (3. Mojz. 4:1–6:7) K tem grehom so spadali tudi grehi, ki so jih delali duhovniki sami. (Heb. 5:1–3; 8:3) Jehova je sprejemal takšne žrtve, vendar te niso mogle povsem pokriti grehov tistih, ki so jih darovali. Duhovništvo, ki je delovalo pod Postavino zavezo, niti iskrenih Izraelcev ni moglo docela spraviti z Bogom. Apostol Pavel je to povedal takole: »Ni mogoče, da bi kri bikov in kozlov grehe odvzela.« (Heb. 10:1–4) Izraelci so zaradi kršenja Postave pravzaprav prišli pod prekletstvo. (Gal. 3:10) V takšnem stanju bi težko služili svetu kot kraljevsko duhovništvo.

10. Čemu je služila Postavina zaveza?

¹⁰ Ali je bila potem Jehovova obljuba, da bodo Izraelci sestavljali »kraljestvo duhovnikov«, prazna? Sploh ne. Če bi bili iskreno poslušni, bi imeli to priložnost – vendar ne pod Postavo. Zakaj ne? (Beri Galačanom 3:19–25.) Da bi to razumeli, moramo vedeti, kaj je bil namen Postavine zaveze. Tiste, ki so si zvesto prizadevali živeti po Postavi, je ta ščitila pred krivim čaščenjem. Postava je Jude spominjala na to, da so grešni in da potrebujejo žrtev, ki bi bila večja od katere koli žrtve, ki bi jo daroval veliki duhovnik. Bila je vzgojiteljica, ki jih je vodila h Kristusu oziroma Mesiju (oba naziva pomenita »maziljenec«). Toda ko je Mesija prišel, je vpeljal novo zavezo, kakor je napovedal Jeremija. Tisti, ki so Kristusa sprejeli, so bili povabljeni, da postanejo stranka v tej zavezi in bi tako pravzaprav postali »kraljestvo duhovnikov«. Poglejmo, kako.

NOVA ZAVEZA OMOGOČI KRALJEVSKO DUHOVNIŠTVO

11. Kako je Jezus postal temelj kraljevskega duhovništva?

¹¹ Leta 29 n. št. je kot Mesija nastopil Jezus iz Nazareta. Ko je bil star okoli 30 let, se je Jehovu dal na razpolago, da izpolni njegovo voljo, ki jo je ta imel posebej zanj. To je simboliziral s krstom v vodi. Jehova mu je izrekel priznanje z besedami »Moj Sin, moj ljubljeni«, pomazilil pa ga ni z oljem, temveč s svetim duhom. (Mat. 3:13–17; Apd. 10:38) S tem maziljenjem je bil pooblaščen za velikega duhovnika, ki bo služil v korist vseh članov človeške družine, ki verujejo vanj, in za njihovega prihodnjega kralja. (Heb. 1:8, 9; 5:5, 6) On je temelj pravega kraljevskega duhovništva.

12. Kaj je omogočila Jezusova žrtev?

¹² Kaj je bila žrtev, ki jo je moral Jezus kot veliki duhovnik darovati, da bi lahko popolnoma pokril podedovani greh verujočih? Ta žrtev je bila njegovo popolno človeško življenje, kot je to nakazal, ko je vpeljal slovesnost v spomin na svojo smrt. (Beri Hebrejcem 9:11, 12.) Kot veliki duhovnik je bil po tistem, ko se je leta 29 n. št. krstil, preizkušan in se je iz vsega, kar je doživljal, učil vse do smrti. (Heb. 4:15; 5:7–10) Po vstajenju se je dvignil v nebesa in Jehovu predstavil vrednost svoje žrtve. (Heb. 9:24) Od takrat naprej lahko prosi Jehova za tiste, ki verujejo v njegovo žrtev, in jim stoji ob strani, ko služijo Bogu z upanjem na večno življenje. (Heb. 7:25) Poleg tega je z njegovo žrtvijo  nova zaveza postala veljavna. (Heb. 8:6; 9:15)

13. Kaj so si lahko obetali tisti, ki so bili povabljeni v novo zavezo?

¹³ S svetim duhom so bili maziljeni tudi tisti, ki so bili povabljeni v novo zavezo. (2. Kor. 1:21) K tem so spadali zvesti Judje in Nejudje. (Efež. 3:5, 6) Kaj so si obetali tisti, ki so postali del nove zaveze? To, da jim bodo grehi resnično odpuščeni. Jehova je obljubil: »Njihove pregrehe jim bom odpustil in njihovih grehov se ne bom več spominjal.« (Jer. 31:34) Kot drugo pa to, da se jim bo, ker so bili njihovi grehi, pravno gledano, odstranjeni, odprla pot, da postanejo »kraljestvo duhovnikov«. Glede maziljenih kristjanov je Peter napisal: »Vi pa ste ‚izbran rod, kraljevsko duhovništvo, svet narod, ljudstvo za posebno last, da bi na vse strani razglašali odlike‘ tistega, ki vas je poklical iz teme v svojo čudovito svetlobo.« (1. Pet. 2:9) Peter je tu navajal besede, ki jih je Jehova izrekel Izraelcem, ko je vpeljal Postavo, nanašajo pa se tudi na kristjane v novi zavezi. (2. Mojz. 19:5, 6)

KRALJEVSKO DUHOVNIŠTVO PRINAŠA KORISTI VSEMU ČLOVEŠTVU

14. Kje naj bi kraljevsko duhovništvo služilo?

¹⁴ Kje naj bi tisti, ki so v novi zavezi, služili? Na zemlji, kjer naj bi kot skupina služili kot duhovništvo in pred ljudmi predstavljali Jehova, tako da bi na vse strani razglašali njegove odlike in pripravljali duhovno hrano. (Mat. 24:45; 1. Pet. 2:4, 5) Po svoji smrti in vstajenju pa naj bi v nebesih s Kristusom služili kot kralji in duhovniki, in tako v celoti opravljali obe vlogi. (Luk. 22:29; 1. Pet. 1:3–5; Raz. 1:6) To potrjuje videnje apostola Janeza. V njem je videl številna duhovna bitja, ki so blizu Jehovovega prestola v nebesih. V »novi pesmi«, ki je namenjena »Jagnjetu«, pojejo: »S svojo krvjo [si] kupilo Bogu ljudi iz vsakega rodu, jezika, ljudstva in naroda ter si jih naredilo našemu Bogu za kralje in duhovnike, in kraljevali bodo nad zemljo.« (Raz. 5:8–10) Janez je v videnju, ki ga je imel kasneje, glede teh vladarjev rekel: »Bodo Božji in Kristusovi duhovniki in bodo kraljevali s Kristusom tisoč let.« (Raz. 20:6) Skupaj  s Kristusom sestavljajo kraljevsko duhovništvo, ki bo služilo v dobro vsega človeštva.

15., 16. Kaj dobrega bo kraljevsko duhovništvo naredilo za človeštvo?

¹⁵ Kaj dobrega bodo 144.000-i delali za ljudi na zemlji? V Razodetju je v 21. poglavju, v katerem so prikazani kot nebeško mesto, Novi Jeruzalem, zanje rečeno, da so »Jagnjetova bodoča žena«. (Raz. 21:9) Od 2. do 4. vrstice piše: »Videl sem tudi sveto mesto, Novi Jeruzalem, ki se je spuščalo iz nebes od Boga, pripravljeno kakor nevesta, ki je olepšana za svojega ženina. Tedaj sem zaslišal močan glas, ki je prišel od prestola in je rekel: ‚Glej! Božji šotor je med ljudmi in Bog bo prebival z njimi, oni pa bodo njegova ljudstva. In Bog sam bo z njimi. Obrisal jim bo vse solze z oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več. To, kar je bilo, je minilo.‘« Kako čudoviti blagoslovi! Z odstranitvijo smrti bo izginil tudi glavni razlog za solze, žalovanje, vpitje in bolečino. To bo pomenilo, da so ljudje dosegli popolnost in se povsem spravili z Bogom.

¹⁶ Nadaljnji opis blagoslovov, ki jih bo prineslo to kraljevsko duhovništvo, je v Razodetju 22:1, 2, kjer piše: »Pokazal [mi je] kristalno čisto reko vode življenja, ki je tekla od Božjega in Jagnjetovega prestola po sredi mestne široke poti [v Novem Jeruzalemu]. Na tej in na oni strani reke pa so bila drevesa življenja, ki so rodila dvanajstkrat: vsak mesec so prinašala svoj sad. In listi dreves so bili za zdravljenje narodov.« Iz tega simboličnega opisa je razvidno, da bodo »narodi« oziroma vse družine na zemlji povsem ozdravljene nepopolnosti, podedovane po Adamu. Zares, to, kar je bilo, bo minilo.

KRALJEVSKO DUHOVNIŠTVO DOKONČA SVOJE DELO

17. Kaj bo kraljevsko duhovništvo na koncu doseglo?

¹⁷ Kraljevsko duhovništvo bo svoje zemeljske podložnike ob koncu 1000 let koristne službe, ki jo bo opravljalo, privedlo do popolnosti. Tedaj bo Kristus kot veliki duhovnik in kralj predstavil Jehovu popolnoma obnovljeno človeško družino. (Beri 1. Korinčanom 15:22–26.) Kraljevsko duhovništvo bo povsem izpolnilo svojo vlogo.

18. Kako bo Jehova uporabljal Kristusove sodelavce, člane kraljevskega duhovništva, potem ko bodo dokončali svoje delo?

¹⁸ Kako pa bo Jehova zatem uporabljal te Kristusove sodelavce, ki jim je podeljena takšna izjemna čast? V Razodetju 22:5 beremo: »Kraljevali bodo na vekomaj.« In komu bodo kraljevali? Biblija tega ne pove. Toda zaradi svojega izjemnega življenja in izkušenj, ki so si jih pridobili, ko so pomagali nepopolni človeški družini, bodo v Jehovovih namenih vedno imeli kraljevski položaj.

19. Česa se bodo spomnili tisti, ki bodo obiskali spominsko slovesnost?

¹⁹ Ko se bomo v četrtek, 5. aprila 2012, zbrali, da bi obhajali slovesnost v spomin na Jezusovo smrt, bomo v mislih imeli tudi te biblijske nauke. Mali preostanek maziljenih kristjanov, ki je še na zemlji, bo vzel simbola, nekvašen kruh in rdeče vino, in s tem pokazal, da je stranka v novi zavezi. Ta simbola Kristusove žrtve jih bosta spomnila na velikansko čast in odgovornosti, ki jih imajo v Božjem večnem namenu. Naj vsakdo med nami obišče to slovesnost iz velike hvaležnosti Jehovu, da je priskrbel kraljevsko duhovništvo, ki bo služilo v dobro vsega človeštva.

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 29]

Človeštvo bo od kraljevskega duhovništva imelo večne koristi.