Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

‘Ke tla Kgona Bjang go ya Tšhemong?’

‘Ke tla Kgona Bjang go ya Tšhemong?’

‘Ke tla Kgona Bjang go ya Tšhemong?’

Lefaseng ka bophara, re na le mehlala e mebotse ya bana babo rena le dikgaetšedi bao ba tšeago karolo ka potego modirong wa boboledi go sa šetšwe mathata a magolo a malwetši. O mongwe wa mehlala yeo ke Dalia yo a dulago Vilnius, e lego motsemošate wa Lithuania.

Dalia ke kgaetšedi yo a lego nywageng ya magareng ga bo-30. Go tloga mola a belegwago, o ile a tlaišwa ke ditlamorago tša go hwa lehlakore (bolwetši bjo bo bitšwago cerebral apoplexy.) Bolwetši bjoo bo mo golofaditše e bile bja dira gore a thatafalelwe ke go bolela. Ka baka leo, ke ditho tša lapa la gabo feela tšeo di kgonago go mo kwešiša ge a bolela. Dalia o dula le mmagwe Galina, e lego yoo a mo hlokometšego. Le ge bophelo bja Dalia bo tletše ka mathata le matshwenyego, o dula a kgomaretše boemo bjo bobotse bja kgopolo. Seo se kgonega bjang?

Galina o hlalosa gore: “Ka 1999, ngwana wa mmane e lego Apolonija o ile a tla go re etela. Re ile ra lemoga gore Apolonija, e lego yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa, o be a tseba Beibele gabotse, gomme Dalia o ile a thoma go mmotšiša dipotšišo tše dintši. Go se go ye kae, Dalia o ile a thoma go swarelwa thuto ya Beibele. Ka dinako tše dingwe ke be ke eba le bona gore ke thuše go hlalosa seo Dalia a bego a se bolela. Lega go le bjalo, ke ile ka lemoga gore o be a tloga a holwa ke sohle seo a bego a ithuta sona. Go se go ye kae le nna ke ile ka kgopela go swarelwa thuto ya Beibele.”

Ge Dalia a be a thoma go kwešiša ditherešo tša Beibele, go ile gwa ba le potšišo e tee feela yeo e ilego ya thoma go mo tshwenya kudu. Mafelelong o ile a phula sekaku gomme a botšiša Apolonija gore: “Motho yo a golofetšego go swana le nna a ka kgona bjang go ya tšhemong?” (Mat. 28:19, 20) Apolonija o ile a kgonthišetša Dalia ka borutho gore: “O se ke wa tšhoga. Jehofa o tla go thuša.” Ge e le gabotse seo ke sona seo Jehofa a se dirago.

Ka gona, Dalia o kgona bjang go ya tšhemong? O dira seo ka ditsela tše mmalwa. Dikgaetšedi tša Bakriste di mo thuša gore a ngwale mangwalo ao a nago le molaetša wa Beibele. Sa pele, Dalia o botša dikgaetšedi tšeo seo a nyakago go se bolela. Ke moka di ngwala lengwalo go ya ka seo a se boletšego. Le gona Dalia o nea bohlatse ka go romela batho melaetša a diriša mogalathekeng wa gagwe. E bile ge boemo bja leratadima bo dumela, ditho tša phuthego di sepela le yena gore a kgone go boledišana le batho bao ba kopanago le bona phakeng ya lefelong la gabo le ditarateng.

Dalia le mmagwe ba tšwetše pele ba gola moyeng. Bobedi bja bona ba ile ba ineela go Jehofa gomme ba kolobetšwa ka November 2004. Ka September 2008, go ile gwa hlongwa sehlopha sa go bolela Sepolishi kua Vilnius. Ka ge sehlopha seo se be se nyaka bagoeledi ba oketšegilego ba Mmušo, Dalia le mmagwe ba ile ba thoma go kopanela le sona. Dalia o re: “Dikgweding tše dingwe ke a tshwenyega ge ke paletšwe ke go ya tšhemong. Eupša ka morago ga gore ke rapele Jehofa ka taba yeo, go se go ye kae go ba le motho yo a nkgopelago gore ke ye le yena bodireding.” Kgaetšedi wa rena yo a rategago Dalia o ikwa bjang ka boemo bja gagwe? O re: “Bolwetši bjo bo golofaditše mmele wa ka, eupša e sego monagano wa ka. Ke thabišwa kudu ke gore ke kgona go botša batho ba bangwe ka Jehofa!”