Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

»Kako bom lahko oznanjevala?«

»Kako bom lahko oznanjevala?«

»Kako bom lahko oznanjevala?«

Po vsem svetu najdemo izjemne zglede bratov in sester, ki zvesto oznanjujejo kljub hudim zdravstvenim težavam. Pomislimo na primer na Dalio, ki živi v Vilni, glavnem mestu Litve.

Sestra Dalia je sredi svojih tridesetih. Ob rojstvu je imela možgansko krvavitev. Posledici sta bili paraliza in huda govorna motnja. Zaradi tega njen govor dobro razumejo le družinski člani. Dalia živi z mamo Galino, ki skrbi za njene potrebe. Čeprav Dalia iz dneva v dan doživlja nadloge in stiske, ohranja pozitivnega duha. Kako je to mogoče?

Galina pojasnjuje: »Leta 1999 naju je obiskala moja sestrična Apolonija. Opazili sva, da Apolonija, ki je Jehovova priča, dobro pozna Biblijo, in Dalia ji je začela postavljati mnoga vprašanja. Nedolgo zatem je Apolonija z njo vzpostavila biblijski pouk. Da bi Apoloniji pomagala razumeti Dalijine besede, sem se tu in tam pouku pridružila tudi jaz. Pri tem sem opazila, da Dalii to, kar se uči, resnično koristi. Kmalu sem še sama zaprosila za biblijski pouk.«

Ko so Dalii biblijske resnice postajale bolj jasne, jo je začelo vedno bolj mučiti neko vprašanje. Nazadnje se je opogumila in Apolonijo vprašala: »Kako bom lahko oznanjevala, ko pa sem paralizirana?« (Mat. 28:19, 20) Apolonija ji je pomirjujoče rekla: »Ne boj se. Jehova ti bo pomagal.« In Jehova ji res pomaga.

Kako torej Dalia oznanjuje? Na več načinov. Krščanske sestre ji pomagajo pri pisanju pisem z biblijskim sporočilom. Dalia jim najprej pove svoje misli, nato pa na podlagi teh sestavijo pismo. Oznanjuje tudi tako, da po mobilnem telefonu pošilja sporočila. In ob lepem vremenu jo člani občine peljejo ven, da lahko ogovori ljudi, s katerimi se sreča v parkih in na ulici.

Dalia in njena mama dobro duhovno napredujeta. Obe sta se posvetili Jehovu in se novembra 2004 krstili. Septembra 2008 je bila v Vilni ustanovljena poljsko govoreča skupina. Ker se je potrebovalo več kraljestvenih oznanjevalcev, sta se ji pridružili. Dalia pravi: »Zgodi se, da me v kakem mesecu skrbi, ker še nisem bila na oznanjevanju. Ampak kmalu za tem, ko glede tega molim k Jehovu, me kdo vzame s seboj na oznanjevanje.« Kako naša draga sestra Dalia gleda na svoje okoliščine? Takole pravi: »Bolezen mi je paralizirala telo, toda uma ne. Tako srečna sem, da se lahko o Jehovu pogovarjam z drugimi!«