ALI je Jehovu resnično mar za njegovo ljudstvo? Če mu je, kako močna je njegova skrb zanj? Odgovor na ti vprašanji lahko dobimo samo na en način – iz besed samega Boga. Jehova v Svetem pismu jasno pove, kaj čuti. Razmislite o besedah iz Izaija 49:15.

Da bi Jehova pokazal, kako zelo ima rad svoje ljudstvo, je po Izaiju dal zapisati enega od najbolj ganljivih primerov, ki si jih lahko zamislimo. Najprej je postavil miselno izzivalno vprašanje: »Ali pozabi ženska svojega dojenčka in se ne usmili sina svojega telesa?« Na prvi pogled je odgovor kot na dlani. Le kako bi lahko doječa mati pozabila svojega dojenčka? Ta je noč in dan popolnoma odvisen od nje in ko potrebuje pozornost, jo na to opozori! Toda v tem Jehovovem vprašanju se skriva nekaj več.

Zakaj mati doji otroka in skrbi za vse njegove potrebe? Ali samo zato, da ne bi jokal? Ne. Mati se že po naravi »usmili sina svojega telesa«. Hebrejski glagol »usmiliti se« lahko pomeni najglobljo sočutnost do nemočnih oziroma ranljivih. Materino sočutje do dojenčka je eno najmočnejših čustev, ki si jih lahko predstavljamo.

Na žalost pa vsaka mati ne čuti usmiljenja do svojega dojenčka, ki hrepeni po tem, da bi se hranil pri njenih prsih. Jehova pravi, da bi mati lahko »pozabila« otroka. Živimo namreč v svetu, v katerem so številni moški in ženske »nezvestovdani, brez vsakršne naravne naklonjenosti«. (2. Timoteju 3:1–5) Včasih slišimo novice o materah, ki zanemarjajo, zlorabljajo ali zapustijo svojega novorojenčka. V nekem biblijskem priročniku je glede Izaija 49:15 pojasnjeno: »Matere grešijo in včasih njihovo ljubezen nadvlada nizkotno ravnanje. Celo najvišja oblika človeške ljubezni lahko zataji.«

Jehova pa nam zagotavlja: »Jaz tebe ne bom pozabil.« Sedaj lahko vidimo bistvo vprašanja, ki ga je Jehova postavil v Izaiju 49:15. Ne gre toliko za primerjavo, kot gre za nasprotje. Medtem ko nepopolnim materam morda spodleti pri izkazovanju usmiljenja do nebogljenega dojenčka, pa se Jehovu kaj takega ne more zgoditi in nikoli ne bo pozabil izkazovati sočutja svojim častilcem, ki so v potrebi. Ustrezno temu v prej omenjenem priročniku o Izaiju 49:15 še piše: »To je eden najmočnejših, če ne že kar najmočnejši izraz Božje ljubezni v Stari zavezi.«

Ali nismo potolaženi, da smo izvedeli za »najglobljo sočutnost našega Boga«? (Luka 1:78) Zakaj ne bi skušali spoznati, kako se lahko zbližate z Jehovom? Ta ljubeči Bog svojim častilcem zagotavlja: »Nikakor te ne bom pustil samega, nikakor te ne bom zapustil.« (Hebrejcem 13:5)

Predlog za branje Svetega pisma v februarju:

▪ Izaija 43–62