Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Go ka ba le Lethabo Malapeng ao a Aroganego ka Bodumedi

Go ka ba le Lethabo Malapeng ao a Aroganego ka Bodumedi

Go ka ba le Lethabo Malapeng ao a Aroganego ka Bodumedi

“O tseba bjang gore o tla phološa [molekane] wa gago?”—1 BAKOR. 7:16.

NA O KA HWETŠA DIKARABO?

․․․․․

Badumedi ba ka dira eng go godiša khutšo ka malapeng ao a aroganego ka bodumedi?

․․․․․

Mokriste a ka thuša bjang ditho tša lapa tšeo di sa dumelego gore di amogele borapedi bja therešo?

․․․․․

Ke’ng seo ba bangwe ba ka se dirago go thuša badumedigotee le bona bao ba dulago malapeng ao a aroganego ka bodumedi?

1. Go amogela ga motho molaetša wa Mmušo go ka ba le mafelelo afe ka lapeng?

LEBAKENG le lengwe ge Jesu a be a roma baapostola ba gagwe o ile a re go bona: “Ge le dutše le sepela, le bolele le re: ‘Mmušo wa magodimo o batametše.’” (Mat. 10:1, 7) Ditaba tše tše dibotse di be di tla tliša khutšo le lethabo go bao ba bego ba di amogela ka pelo ka moka. Lega go le bjalo, Jesu o ile a lemoša baapostola ba gagwe gore batho ba bangwe ba bantši ba be ba tla ganetša modiro wa bona wa go bolela ka Mmušo. (Mat. 10:16-23) Kganetšo e bohloko le go feta e kwa ke bao malapa a gabo bona a ganetšago molaetša wa Mmušo.—Bala Mateo 10:34-36.

2. Ke ka baka la’ng go kgonega gore Bakriste bao ba dulago malapeng ao a aroganego ka bodumedi ba thabe?

2 Na se se bolela gore balatedi ba Kriste bao ba lego malapeng ao a aroganego ka bodumedi ba ka se tsoge ba thabile? Ga go bjalo le gatee! Gaešita le ge ka dinako tše dingwe kganetšo ka lapeng e ka ba e šoro, ga se gore seo se bjalo ka mehla. Le gona, ga se gore kganetšo e tšwago ka lapeng e dula e le gona ka mo go sa felego. Mo gontši go ithekgile ka gore badumedi ba arabela bjang kganetšong yeo goba go swarweng ga bona gampe. Go oketša moo, Jehofa o šegofatša bao ba mmotegelago, a dira gore ba thabe go sa šetšwe maemo a bona a sa kgahlišego. Badumedi ba ka oketša lethabo la bona (1) ka go katanela go ba le khutšo ka lapeng le (2) ka go katana ka matla gore ba thuše ditho tša malapa a gabo bona tšeo di sa dumelego gore di amogele borapedi bja therešo.

HLAGOLELA KHUTŠO KA LAPENG

3. Ke ka baka la’ng Mokriste yo a lego lapeng leo le aroganego ka bodumedi a swanetše go hlagolela khutšo?

3 Gore peu ya toko e tšweletše dienywa ka lapeng, go bohlokwa gore go buše khutšo ka lapeng. (Bala Jakobo 3:18.) Gaešita le ge lapa leo Mokriste a lego go lona le se la tšwa le eba borapeding bjo tee bjo sekilego, o swanetše go dira boiteko bjo bogolo bja gore a hlagolele khutšo ka lapeng. Seo se ka dirwa bjang?

4. Bakriste ba ka dula bjang ba na le khutšo ya ka gare?

4 Bakriste ba swanetše go dula ba na le khutšo ya ka gare. Se se nyaka gore ba rapele go tšwa pelong, e lego seo se ka re tlišetšago “khutšo ya Modimo” yeo e sa bapišwego le selo. (Bafil. 4:6, 7) Lethabo le khutšo di ba gona ge motho a ithuta ka Jehofa gomme a diriša melao ya motheo ya Mangwalo bophelong bja gagwe. (Jes. 54:13) Go tšea karolo dibokeng tša phuthego le go fišegela bodiredi bja tšhemo le tšona di bohlokwa ge e ba re tla ba le khutšo le lethabo. Go tsenya letsogo medirong ya Bokriste ka tsela e itšego ke selo seo ka kakaretšo se ka kgonegago go badumedi bao ba dulago malapeng ao a aroganego ka bodumedi. Ka mohlala, ela hloko phihlelo ya Enza, * yoo monna wa gagwe a mo ganetšago o šoro. O tšea karolo modirong wa go dira barutiwa ka morago ga gore a phethe mešomo ya gagwe ya ka lapeng. Enza o re: “Jehofa o ntšhegofatša kudu ge ka mehla ke dira boiteko bja gore ke bolele le ba bangwe ka ditaba tše dibotse.” Ruri ditšhegofatšo tše bjalo di tliša khutšo, kgotsofalo le lethabo.

5. Ke tlhohlo efe yeo gantši badumedi bao ba lego malapeng ao a aroganego ka bodumedi ba lebeletšanago le yona, gomme ke thušo efe yeo e ka hwetšwago?

5 Re swanetše go dira boiteko bjo bogolo bja gore re hlagolele ditswalano tša khutšo le ditho tša lapa tšeo di sa dumelego. Se e ka ba tlhohlo ka gobane seo ba nyakago gore re se dire ka dinako tše dingwe se ka thulana le melao ya motheo ya Beibele. Go kgomarela ga rena melao ya motheo ya go loka ka go se šišinyege go ka befediša ditho tše dingwe tša malapa a rena tšeo e sego badumedi, eupša go dira ga rena seo go feleletša go godiša khutšo. Go ba gona, go se fetofetoge ga motho le maemo ditabeng tšeo go sa robjego melao ya motheo ya Mangwalo go ka baka dikgohlano tšeo di bego di ka phengwa. (Bala Diema 16:7.) Ge o lebeletšane le bothata, go bohlokwa go nyaka keletšo ya Mangwalo ka dikgatišong tša sehlopha sa mohlanka yo a botegago le wa temogo le go bagolo.—Die. 11:14.

6, 7. (a) Ke ka baka la’ng ba bangwe ba ganetša ditho tša lapa ge di thoma go ithuta le Dihlatse tša Jehofa? (b) Ge go e ba le kganetšo, morutwana wa Beibele goba modumedi o swanetše go arabela ka tsela efe?

6 Go hlagolela khutšo ka lapeng go nyaka gore re bote Jehofa e bile re kwešiše maikwelo a ditho tša malapa a gabo rena tšeo di sa dumelego. (Die. 16:20) Gaešita le bao e sa tšwago go ba barutwana ba Beibele ba ka diriša temogo tabeng ye. Banna goba basadi ba bangwe bao ba sa dumelego ba ka no se gane ge balekane ba bona ba ithuta Beibele. E bile ba ka dumela gore seo se tla hola lapa la bona. Lega go le bjalo, ba bangwe ba ka no se thabele seo. Esther, yo ga bjale e lego Hlatse, o dumela gore o ile a “no galefa” ge monna wa gagwe a ithuta Beibele le Dihlatse tša Jehofa. O re: “Ke be ke lahla dipuku tša gagwe goba ke di fiša.” Howard, yoo mathomong a ilego a ganetša ge mosadi wa gagwe a ithuta Beibele, o bolela gore: “Banna ba bantši ba tšhaba gore basadi ba bona ba forilwe gore e be ditho tša sehlotswana se itšego sa bodumedi. Monna a ka no se tsebe gore a arabele bjang maikwelong ao gomme a ka feleletša a bonagatša bonaba.”

7 Morutwana yoo molekane wa gagwe a ganetšago o swanetše go thušwa go bona gore ga se a swanela go tlogela go ithuta Beibele. Gantši o tla kgona go lokiša mathata ka gore a be le moya o boleta gomme a hlomphe molekane wa gagwe yo a sa dumelego. (1 Pet. 3:15) Howard o re: “Ke thabetše kudu gore mosadi wa ka o ile a dula a išitše maswafo fase e bile ga se a tšewa ke maikwelo!” Mosadi wa gagwe o hlalosa gore: “Howard o ile a ntaela gore ke tlogele go ithuta Beibele. O ile a mpotša gore ke be ke gapeletšwa go dumela seo ke bego ke botšwa sona. Go ena le gore ke ngangišane le yena, ke ile ka mmotša gore a ka no ba a bolela therešo, eupša ke ile ka mmotša le gore nna taba ya gore ke a gapeletšwa ke be ke sa e bone. Ka gona ke ile ka mo kgopela gore a bale puku yeo ke bego ke ithuta yona. O ile a e bala gomme a palelwa ke go ganetšana le seo e bego e se bolela. Seo se ile sa mo kgoma kudu.” Ke mo gobotse go gopola gore balekane bao ba sa dumelego ba ka ikwa ba lahlilwe goba ba tšhoga ge molekane wa bona a tšea karolo medirong ya Bokriste, eupša go ba kgonthišetša gore re a ba rata go ka dira gore maikwelo a bjalo a se golele godimo.

BA THUŠENG GO AMOGELA BORAPEDI BJA THEREŠO

8. Ke keletšo efe yeo moapostola Paulo a e neago Bakriste bao ba nago le balekane ba sa dumelego?

8 Moapostola Paulo o eletša Bakriste gore ba se tlogele molekane wa lenyalo e le feela ka gobane motho yoo e se modumedi. * (Bala 1 Bakorinthe 7:12-16.) Go gopola gore molekane wa lenyalo yoo e sego modumedi a ka fetoga Mokriste go ka thuša modumedi gore a dule a thabile le ge a phela lapeng leo le aroganego ka bodumedi. Lega go le bjalo, go nyakega gore a be šedi ge a leka go thuša yo a sa dumelego gore a theetše molaetša wa therešo, go etša ge diphihlelo tše latelago di hlatsela seo.

9. Ke temošo efe e bohlokwa yeo re swanetšego go e gopola ge re thoma go botša ditho tša lapa tšeo di sa dumelego ka therešo ya Beibele?

9 Ge Jason a gopola kamoo a ilego a arabela ka gona ge a se no ithuta therešo ya Beibele, o re: “Ke be ke nyaka go e ruta motho yo mongwe le yo mongwe!” Ge morutwana wa Beibele a thoma go tšeela godimo therešo yeo e rutwago ke Mangwalo, a ka thaba kudu moo e lego gore o bolela ka yona go tloga ge le hlaba go fihlela le dikela. A ka letela gore ditho tša lapa tšeo di sa dumelego di amogele molaetša wa Mmušo le semeetseng, eupša go ka direga gore batho ba bangwe ba se thabele go kwa ditaba tše dibotse. Mafolofolo ao Jason a bego a na le wona mathomong a ile a kgoma bjang mosadi wa gagwe? Mosadi wa gagwe o re: “Ke ile ka ikwa ke imeditšwe.” Mosadi yo mongwe yo a amogetšego therešo nywaga e 18 ka morago ga monna wa gagwe o boletše gore: “Nna ka bonna ke ile ka ithuta yona ganyenyane-ganyenyane.” Ge e ba ga bjale o swara thuto ya Beibele le morutwana yoo molekane wa gagwe a sa kganyogego go tšea karolo borapeding bja therešo, go ka ba bjang ge o ka itlwaetša le yena wa mo thuša gore a swaragane le maemo a thata a diriša temogo? Moshe o itše: “Tayo ya ka e tla rotha bjalo ka pula, polelo ya ka ya wa bjalo ka phoka, ya etša dipula tša mesarasarane ge di nela bjang.” (Doit. 32:2) Ka kgopolo ya moya, marothodi a sego kae ao a rothišwago gabotse a therešo gantši a dira botse bjo bogolo go feta kamoo matlorotloro a ka dirago ka gona.

10-12. (a) Ke keletšo efe yeo moapostola Petro a ilego a e nea Bakriste bao ba nago le balekane ba sa dumelego? (b) Morutwana yo mongwe wa Beibele o ile a ithuta bjang go diriša keletšo e begilwego go 1 Petro 3:1, 2?

10 Moapostola Petro o neile basadi ba Bakriste bao ba dulago malapeng ao a aroganego ka bodumedi keletšo e buduletšwego. O ngwadile gore: “Ikokobeletšeng banna ba lena, e le gore ge e ba go na le bao ba sa kwego Lentšu la Modimo, ba tle ba ruiwe ka boitshwaro bja basadi ba bona ka ntle le gore go bolelwe lentšu, ka baka la ge ba bile dihlatse tše di bonego ka mahlo tša boitshwaro bja lena bjo bo sekilego gotee le tlhompho e tseneletšego.” (1 Pet. 3:1, 2) Mosadi a ka kgona go rua monna wa gagwe gore a tle borapeding bja therešo ka gore a ikokobeletše yena a be a mo hlomphe ka tlhompho e tseneletšego, gaešita le ge a mo swara gampe. Ka mo go swanago, monna yo a dumelago o swanetše go itshwara ka tsela yeo e bontšhago gore o latela Modimo gomme e be hlogo e bontšhago lerato go sa šetšwe kganetšo le ge e le efe yeo mosadi wa gagwe yo a sa dumelego a ka e bonagatšago.—1 Pet. 3:7-9.

11 Mehlala e mentši ya mehleng yeno e bontšha bohlokwa bja go latela keletšo yeo ya Petro. Ela hloko phihlelo ya Selma. Ge a be a thoma go ithuta Beibele le Dihlatse tša Jehofa, monna wa gagwe e lego Steve ga se a ka a thabela seo. Steve o dumela gore: “Ke ile ka befelwa kudu, ka tlelwa ke lehufa le go ikwa ke sa šireletšega.” Selma o re: “Gaešita le pele ga ge nka hwetša therešo, go phela le Steve go be go le boima. E be e le sefelapelwana. Ge ke be ke thoma go ithuta Beibele, seka seo sa gagwe se ile sa mpefalela pele.” Ke’ng seo se ilego sa thuša?

12 Selma o gopola thuto yeo a e hweditšego go Hlatse yeo e ithutilego le yena. Selma o re: “Ka letšatši le lengwe, ke be ke sa nyake go swarelwa thuto ya Beibele. Bošegong bja pele ga moo, Steve o be a nkišitše letsogo ge ke be ke mo hlalosetša taba e itšego, gomme ke be ke nyamile e bile ke ikwela bohloko. Ka morago ga gore ke botše kgaetšedi yoo seo se diregilego le kamoo ke bego ke ikwa ka gona, o ile a nkgopela gore ke bale 1 Bakorinthe 13:4-7. Ge ke dutše ke bala temana yeo, ke ile ka ipotša gore: ‘Le ka mohla Steve ga a ntirele le setee sa dilo tše tše dibotse.’ Eupša kgaetšedi yoo o ile a dira gore ke bone dilo ka leihlo le lengwe ge a be a mpotšiša gore: ‘Ke dilo tše kae gare ga tšeo go boletšwego ka tšona tša lerato tšeo o di direlago monna wa gago?’ Ke ile ka araba ka gore: ‘Ga go le setee, ka gobane go thata kudu go phela le yena.’ Ka boleta kgaetšedi yoo o ile a re: ‘Selma, ke mang mo go lena yo a katanelago go ba Mokriste? Na ke wena goba ke Steve?’ Ka baka la go lemoga gore ke swanetše go lokiša tsela ya ka ya go nagana, ke ile ka rapela Jehofa gore a nthuše go rata Steve ka mo go oketšegilego. Ganyenyane-ganyenyane, dilo di ile tša thoma go fetoga.” Steve o ile a amogela therešo ka morago ga nywaga e 17.

KAMOO BA BANGWE BA KA THUŠAGO KA GONA

13, 14. Ba bangwe ka phuthegong ba ka thuša bjang bao ba dulago malapeng a aroganego ka bodumedi?

13 Batho ba bantši ka phuthegong ba tlaleletša lethabong la Bakriste bao ba lego malapeng a aroganego ka bodumedi go swana le mesarasarane yeo e nwelelago mmung gomme e thuša gore dibjalo di gole. Elvina wa kua Brazil o re: “Lerato la bana babo rena le dikgaetšedi ke lona leo le nthušitšego gore ke tielele therešong.”

14 Botho gotee le go kgahlegela ba bangwe ka phuthegong di ka kgoma pelo ya setho seo se sa dumelego sa lapa. Monna yo mongwe kua Nigeria yo a amogetšego therešo nywaga e 13 ka morago ga mosadi wa gagwe o boletše gore: “Ge ke be ke sepela le Hlatse e nngwe, koloi ya yona e ile ya senyega. Hlatse yeo e ile ya nyaka Dihlatse tše dingwe tšeo di bego di dula tikologong yeo, gomme di ile tša re fa marobalo bošegong bjoo. Di ile tša re hlokomela bjalo ka ge eka re di tsebile bophelo bja rena ka moka. Ka yona nako yeo, ke ile ka lemoga lerato la Bokriste leo mosadi wa ka ka mehla a bego a bolela ka lona.” Kua Engelane, mosadi yoo a amogetšego therešo nywaga e 18 ka morago ga monna wa gagwe o gopola gore: “Dihlatse di ile tša re laletša dijong re le ba babedi. Ka mehla ke be ke ikwa ke amogelegile.” * Monna yo mongwe yoo le yena e ilego ya ba Hlatse gona nageng yeo o bolela gore: “Bana babo rena le dikgaetšedi ba be ba fela ba re etela, goba ka dinako tše dingwe ba re laletša magaeng a bona, gomme ke ile ka bona gore ba rata batho. Seo ke ile ka se bona gabotse ge ke be ke le sepetlele gomme ba bantši ba bona ba be ba etla go ntlhola.” Na o ka nyaka ditsela tša gore o bontšhe kgahlego e bjalo go ditho tša malapa tšeo di sa dumelego?

15, 16. Ke’ng seo se ka thušago modumedi gore a dule a thabile ge ba bangwe ka lapeng ba sa amogele therešo?

15 Go ba gona, ga se balekane ka moka, bana, batswadi goba ba bangwe ba leloko ba sa dumelego bao ba amogelago borapedi bja therešo, gaešita le ka morago ga nywaga e mentši modumedi a itshwere gabotse e bile a ba nea bohlatse ka šedi. Ba bangwe ba dula ba se na kgahlego goba ba fetoga baganetši ba sa hwego matwa. (Mat. 10:35-37) Lega go le bjalo, ge Bakriste ba bonagatša dika tša Modimo, seo se ka ba le mafelelo a mabotse. Monna yo mongwe yoo pele a bego a sa dumele o bolela gore: “Ge molekane yo a dumelago a thoma go dira gore dika tšeo tše dibotse di phadime, ga o tsebe seo se diregago ka monaganong le pelong ya yo e sego modumedi. Ka gona le ka mohla o se ke wa itlhoboga ka molekane wa gago yo a sa dumelego.”

16 Gaešita le ge setho sa lapa se ka dula e se modumedi, go a kgonega gore modumedi a thabe. Gaešita le ge monna wa gagwe a se a tšwa a arabela molaetšeng wa Mmušo ka morago ga nywaga e 21 a dira maiteko, kgaetšedi yo mongwe o re: “Ke kgona go dula ke thabile ka gore ke katanele go kgahliša Jehofa, ka gore ke dule ke mmotegela le ka gore ke lwele go matlafatša bomoya bja ka. Go fetša ga ka nako e ntši ke dira mediro ya moya—thuto ya motho ka noši, ke eba gona dibokeng, bodireding bja tšhemo le go thuša ba bangwe ka phuthegong—go dirile gore ke batamele kgauswi kudu le Jehofa gomme go šireleditše pelo ya ka.”—Die. 4:23.

O SE HWE MATWA!

17, 18. Mokriste a ka dula bjang a na le kholofelo gaešita le ka lapeng leo le aroganego ka bodumedi?

17 Ge e ba o le Mokriste yo a botegago yo a dulago lapeng leo le aroganego ka bodumedi, o se hwe matwa. Gopola gore “Jehofa a ka se lahle batho ba gagwe ka baka la leina la gagwe le legolo.” (1 Sam. 12:22) O tla dula a na le wena ge feela o mo kgomarela. (Bala 2 Dikoronika 15:2.) Ka gona “thabela Jehofa kudu.” Hle “lahlela tsela ya gago go Jehofa, o ithekge ka yena.” (Ps. 37:4, 5) ‘Phegelela thapelong,’ gomme o be le tumelo ya gore Tatago rena yo lerato wa legodimong a ka go thuša go kgotlelela mathata a mehuta ka moka.—Baroma 12:12.

18 Kgopela Jehofa moya wa gagwe o mokgethwa gore o go thuše go hlagolela khutšo ka lapeng. (Baheb. 12:14) Ee, go a kgonega go dira gore go be le maemo a khutšo ao mafelelong a ka kgomago dipelo tša ditho tša lapa tšeo di sa dumelego. O tla ba le lethabo le khutšo ya pelo le monagano ge o dutše o ‘dira dilo tšohle gore o tagafatše Modimo.’ (1 Bakor. 10:31) Ge o dutše o dira maiteko ao, ke mo go thabišago go tseba gore o tla thekgwa ka lerato ke bana beno le dikgaetšedi ka phuthegong ya Bokriste!

[Mengwalo ya tlase]

^ ser. 4 Maina a fetotšwe.

^ ser. 8 Keletšo ya Paulo ga e phaele ka thoko taba ya gore go ka ba le karogano ya semolao maemong ao a lego šoro. Yeo ke phetho e kgolo yeo motho a swanetšego go itirela yona ka noši. Bona puku ya “Le Duleng Leratong la Modimo,” matlakala 220-221.

^ ser. 14 Go ja le ba sa dumelego ga se gwa thibelwa ke Mangwalo.—1 Bakor. 10:27.

[Dipotšišo tša Thuto]

[Seswantšho go letlakala 28]

Kgetha nako e swanetšego ya gore o hlalose ditumelo tša gago

[Seswantšho go letlakala 29]

Bontšhang gore le naganela balekane bao ba sa dumelego