»Kako namreč veš, žena, da ne boš rešila svojega moža? Ali kako veš, mož, da ne boš rešil svoje žene?« (1. KOR. 7:16)

1. Kako se lahko na to, da posameznik sprejme kraljestveno sporočilo, odzove njegova družina?

KO JE Jezus ob neki priložnosti odposlal apostole, jim je rekel: »Spotoma pa oznanjujte: ‚Nebeško kraljestvo se je približalo.‘« (Mat. 10:1, 7) Ta dobra novica naj bi tistim, ki bi jo sprejeli z iskreno hvaležnostjo, prinesla mir in srečo. Vendar je Jezus opozoril apostole, da bodo oznanjevanju Kraljestva mnogi nasprotovali. (Mat. 10:16–23) Toda še posebej boleča oblika nasprotovanja je, kadar kraljestveno sporočilo zavračajo družinski člani. (Beri Matej 10:34–36.)

2. Zakaj so tudi kristjani, ki živijo v versko razdeljenem domu, lahko srečni?

² Ali to pomeni, da Kristusovi sledilci, ki živijo v versko razdeljenem domu, ne morejo biti srečni? Sploh ne! V nekaterih družinah je nasprotovanje lahko hudo, ni pa tako povsod. Poleg tega ne traja vedno v nedogled. Veliko je odvisno od tega, kako se kristjan na nasprotovanje ali ravnodušnost odzove. In še nekaj, Jehova blagoslavlja tiste, ki so mu zvestovdani, in jih kljub neugodnim okoliščinam napolnjuje z veseljem. Kristjani lahko pripomorejo k temu, da bi bili srečnejši: 1. s tem da si doma prizadevajo za mir in 2. s tem da se družinskim članom, ki niso Priče, iskreno trudijo pomagati, da bi sprejeli pravo čaščenje.

DOMA SI PRIZADEVAJ ZA MIR

3. Zakaj bi si moral kristjan, ki živi v versko razdeljenem domu, prizadevati za mir?

³ Da bi seme pravičnosti lahko v družinskem okolju prinašalo sad, morajo doma biti miroljubne razmere. (Beri Jakob 3:18.) Zato si mora kristjan  tudi takrat, ko njegova družina še ni združena v čistem čaščenju, iskreno prizadevati za mir v svojem domu. Kako lahko to dela?

4. Kako lahko kristjani ohranjamo notranji mir?

⁴ Kristjani moramo ohranjati notranji mir. Da bi nam to uspevalo, moramo iskreno moliti, saj si s tem lahko zagotovimo neprecenljiv »Božji mir«. (Fil. 4:6, 7) Sreča in mir izhajata iz tega, da spoznavamo Jehova in v življenju upoštevamo svetopisemska načela. (Iza. 54:13) Če želimo imeti mir in biti srečni, je prav tako pomembno, da sodelujemo na občinskih shodih in goreče oznanjujemo. Kristjanom, ki živijo v versko razdeljenem domu, običajno uspeva tako ali drugače sodelovati v krščanskih dejavnostih. Razmislimo na primer o Enzi *, ki ji mož močno nasprotuje. Na oznanjevanje gre potem, ko doma vse postori. Enza pravi: »Jehova me bogato blagoslavlja, tako da imam vsakič, ko se trudim oznanjati dobro novico drugim, pri tem uspeh.« Takšni blagoslovi gotovo prinašajo mir, zadovoljstvo in srečo.

5. S katerimi izzivi se pogosto spoprijemajo kristjani v razdeljenem domu in kakšna pomoč jim je na voljo?

⁵ Za to, da bi bili z neverujočimi družinskimi člani v miroljubnih odnosih, si moramo iskreno prizadevati. To utegne biti izziv, saj je tisto, kar pričakujejo od nas, tu in tam morda v nasprotju s svetopisemskimi načeli. Če zvesto upoštevamo pravična načela, lahko s tem razjezimo koga od neverujočih družinskih članov, toda dolgoročno gledano, tako pripomoremo k miru. Po drugi strani pa bi z nepopustljivostjo pri kaki zadevi, pri kateri se sicer ne kršijo svetopisemska načela, morda povzročili nepotrebna trenja. (Beri Pregovori 16:7.) Kadar smo pred izzivi, je pomembno, da v zvezi s tem poiščemo nasvete v publikacijah razreda zvestega in preudarnega sužnja in pri starešinah. (Preg. 11:14)

6., 7. a) Zakaj nekateri nasprotujejo družinskim članom, ki začnejo preučevati z Jehovovimi pričami? b) Kako bi se biblijski učenec ali Priča moral odzvati na nasprotovanje v družini?

⁶ To, da si prizadevamo za mir v družini, od nas terja, da zaupamo Jehovu in razumemo občutke neverujočih družinskih članov. (Preg. 16:20) Celo novi biblijski učenci lahko glede tega pokažejo sprevidevnost. Nekateri neverujoči možje ali žene morda nimajo nič proti temu, da njihov zakonec preučuje Biblijo. Mogoče celo priznavajo, da je to lahko dobro za družino. Drugi pa morda temu nasprotujejo. Estera, ki je sedaj Priča, priznava, da jo je »pograbila jeza«, ko je njen mož začel preučevati Biblijo z Jehovovimi pričami. Spominja se: »Njegovo literaturo sem sežgala ali pa vrgla stran.« Howard, ki je sprva nasprotoval temu, da njegova žena preučuje Sveto pismo, se spominja: »Mnogi možje se bojijo, da je njihove žene zapeljala neka verska ločina. Lahko da mož postane nasproten zato, ker ne ve, kako se odzvati na to namišljeno nevarnost.«

⁷ Učencu, ki doživlja nasprotovanje zakonca, bi morali pomagati uvideti, da mu Svetega pisma ni treba nehati preučevati. Pogosto lahko zadeve rešuje tako, da je do neverujočega zakonca blag in spoštljiv. (1. Pet. 3:15) Howard pravi: »Zelo sem hvaležen ženi, da je bila mirna in se ni odzivala z jezo!«  Žena pojasnjuje: »Howard je zahteval, naj neham preučevati Biblijo. Rekel mi je, da mi perejo možgane. Nisem mu ugovarjala, ampak sem mu rekla, da ima mogoče prav, da pa, pošteno rečeno, sama ne vidim, kako. Zato sem ga prosila, naj prebere knjigo, ki sem jo preučevala. To je tudi storil in ni mogel spodbijati tega, kar je v njej pisalo. Prebrano se ga je zelo dotaknilo.« Dobro si je zapomniti, da se neverujoči zakonec mogoče počuti osamljenega oziroma ogroženega, kadar je njegov zakonec odsoten zaradi sodelovanja v krščanskih dejavnostih, toda ljubeznive besede lahko precej pomirijo takšne občutke.

POMAGAJ ZAKONCU SPREJETI PRAVO ČAŠČENJE

8. Kaj je apostol Pavel svetoval kristjanom, ki imajo neverujočega zakonca?

⁸ Apostol Pavel kristjanom svetuje, naj zakonca ne zapustijo zgolj zato, ker ni iste vere. * (Beri 1. Korinčanom 7:12–16.) Če ima kristjan v mislih, da neverujoči zakonec utegne postati Priča, mu to lahko pomaga, da ostane srečen, čeprav živi v razdeljenem domu. Vendar mora, kot pokažeta naslednji doživetji, biti previden, ko skuša s sporočilom resnice doseči srce neverujočega zakonca.

9. Na kaj moramo paziti, kadar neverujočim družinskim članom predstavimo biblijsko resnico?

⁹ Jason se takole spominja tega, kako se je odzval, ko je spoznal biblijsko resnico: »Vsem sem hotel govoriti o njej!« Ko biblijski učenec začenja doumevati, da je to, kar se uči iz Svetega pisma, resnica, je morda tako srečen, da o tem govori skoraj ves čas. Mogoče pričakuje, da bodo družinski člani takoj sprejeli kraljestveno sporočilo, toda ko jim oznanja dobro novico, se lahko ti odzovejo z močnim odporom. Kako je začetno navdušenje, ki ga je kazal Jason, doživljala njegova žena? »Zame je bilo to preveč,« se spominja. Neka žena, ki je resnico sprejela 18 let za svojim možem, pravi: »Jaz sem potrebovala več časa.« Če trenutno vodiš biblijski pouk z učencem, katerega zakonec ne želi sodelovati v pravem čaščenju, zakaj ne bi redno vadila, kako naj se taktno spoprime z izzivi doma? Mojzes je dejal: »Moj pouk bo padal kakor dež, moje besede kapljale kakor rosa, kakor rahel dež na travo.« (5. Mojz. 32:2) Nekaj dobro namerjenih kapljic resnice pogosto naredi več dobrega kakor poplava takšnih resnic.

10.–12. a) Kaj je apostol Peter svetoval kristjanom, ki imajo neverujočega zakonca? b) Kako se je neka biblijska učenka naučila upoštevati nasvet iz 1. Petrovega pisma 3:1, 2?

 ¹⁰ Apostol Peter je za krščanske žene, ki živijo v versko razdeljenem domu, napisal naslednji navdihnjeni nasvet: »Podrejajte [se] svojemu možu, da bi ga, če kateri ni poslušen besedi, pridobile brez besed, s svojim vedenjem, ker bo na lastne oči videl vaše čisto vedenje in globoko spoštovanje.« (1. Pet. 3:1, 2) Žena lahko svojega moža pritegne k pravemu čaščenju tako, da se mu podreja in ga globoko spoštuje, tudi če z njo ne ravna obzirno. Podobno bi se moral verujoči mož vesti skladno z Božjimi merili in biti ljubeč družinski poglavar, čeprav mu njegova neverujoča žena morda nasprotuje. (1. Pet. 3:7–9)

¹¹ Številni sodobni zgledi dokazujejo, da je Petrov nasvet modro upoštevati. Vzemimo za primer Selmo. Ko je začela preučevati Sveto pismo z Jehovovimi pričami, njen mož Steve s tem ni bil prav nič zadovoljen. Sam priznava: »Postal sem jezen, ljubosumen, posesiven in negotov.« Selma pravi: »Že prej, preden sem poznala resnico, sem morala s Stevom ravnati v rokavicah. Bil je nagle jeze. Ko sem začela preučevati Biblijo, pa je postal še hujši.« Kaj je pomagalo?

¹² Selma se spominja, česa se je naučila od Priče, ki je preučevala z njo. »Nekega dne,« pravi Selma, »nisem hotela preučevati Biblije. Prejšnji večer me je Steve udaril, ko sem v neki zadevi vztrajno zagovarjala svoje mnenje, zato sem bila žalostna in sem se smilila sama sebi. Potem ko sem sestri povedala, kaj se je zgodilo in kako sem se počutila, me je prosila, naj preberem 1. Korinčanom 13:4–7. Prebrala sem in začela ugovarjati: ‚Steve nikoli ni takšen do mene.‘ Toda sestra me je navedla na drugačno razmišljanje z vprašanjem: ‚Kaj pa ti, ali si takšna do svojega moža?‘ Odgovorila sem: ‚Nisem, z njim je tako težko živeti.‘ Sestra je blago odvrnila: ‚Selma, kdo si želi biti kristjan? Ti ali Steve?‘ Spoznala sem, da bom morala popraviti mišljenje, in molila k Jehovu, naj mi pomaga, da bi bila do Steva bolj ljubeča. Počasi so se stvari začele spreminjati.« Po 17 letih je Steve sprejel resnico.

KAKO LAHKO POMAGAJO DRUGI

13., 14. Kako lahko drugi v občini pomagajo tistim, ki živijo v versko razdeljenem domu?

¹³ Podobno kakor številne kapljice dežja blago namočijo zemljo, da rastline lahko rastejo, tako mnogi kristjani v občini prispevajo k sreči sočastilcev, ki živijo v razdeljenem domu. »Bratje in sestre so mi s svojo ljubeznijo pomagali,  da sem ostala trdna v resnici,« pravi Elvina iz Brazilije.

¹⁴ Prav tako lahko drugi v občini s prijaznostjo in zanimanjem precej vplivajo na srce neverujočega družinskega člana. Neki mož iz Nigerije, ki je resnico sprejel 13 let za svojo ženo, pravi: »Ko sem potoval z nekim Pričevalcem, se mu je pokvaril avtomobil. V bližnji vasi je poiskal Priče, in ponudili so nama prenočišče. Za naju so skrbeli, kot da se poznamo že od otroštva. Takoj sem začutil krščansko ljubezen, o kateri je moja žena vedno govorila.« Neka ženska iz Anglije, ki je resnico sprejela 18 let za svojim možem, se spominja: »Priče so naju oba vabili k sebi na kosilo ali večerjo. Vedno sem se počutila dobrodošlo.« (1. Kor. 10:27) Neki mož iz iste dežele, ki je nazadnje postal Priča, pravi: »Bratje in sestre so naju obiskovali ali pa vabili k sebi na obisk, in opazil sem, da so bili zelo ljubeči. To je bilo še posebej očitno, ko sem bil v bolnišnici in so me mnogi obiskali.« Ali bi lahko razmislil o tem, kako bi podobno izkazal zanimanje neverujočim družinskim članom?

15., 16. Kaj lahko kristjanu pomaga, da ostane srečen, tudi če drugi v družini ne postanejo Priče?

¹⁵ Seveda si lahko kristjan leta in leta zvesto prizadeva delati, kar je prav, in taktno pričuje neverujočemu zakoncu, otrokom, staršem ali drugim sorodnikom, vendar to še ne pomeni, da bodo na koncu vsi sprejeli pravo čaščenje. Nekateri ostanejo ravnodušni ali pa postanejo zakrknjeni nasprotniki. (Mat. 10:35–37) Toda kadar kristjan posnema Božje lastnosti, lahko to prinese zelo dobre rezultate. Neki mož, ki je sedaj Priča, pravi: »Ni mogoče vedeti, kaj se dogaja v glavi in srcu neverujočega zakonca, kadar verujoči zakonec odseva te lepe lastnosti. Zato nikoli ne obupaj nad njim.«

¹⁶ Kristjan je lahko srečen, tudi če njegov zakonec ne postane Priča. Neka sestra, katere mož se kljub njenemu 21-letnemu prizadevanju ne odziva na kraljestveno sporočilo, pravi: »Veselje lahko ohranjam tako, da se trudim ugajati Jehovu, da mu ves čas zvestovdano služim in da krepim svojo duhovnost. To, da sem zaposlena z duhovnimi dejavnostmi – osebnim preučevanjem, obiskovanjem shodov, oznanjevanjem in s tem, da pomagam drugim v občini – me še bolj zbližuje z Jehovom in varuje moje srce.« (Preg. 4:23)

NE IZGUBI UPANJA!

17., 18. Kako lahko kristjan obdrži upanje, tudi če živi v versko razdeljenem domu?

¹⁷ Če si zvest kristjan in živiš v versko razdeljenem domu, ne izgubi upanja. Zapomni si, da »Jehova [. . .] zaradi svojega velikega imena ne bo zavrgel svojega ljudstva«. (1. Sam. 12:22) On je s teboj, dokler se ga oklepaš. (Beri 2. kroniška 15:2.) Zato »se razveseljuj v Jehovu«. Zares, »zaupaj svojo pot Jehovu, zanesi se nanj«. (Ps. 37:4, 5) Vztrajaj v molitvi in veruj, da ti lahko naš ljubeči nebeški Oče pomaga prestati kakršno koli stisko. (Rim. 12:12)

¹⁸ Da bi si doma lažje prizadeval za mir, prosi Jehova za njegovega svetega duha. (Heb. 12:14) Res, miroljubne razmere, ki se lahko navsezadnje dotaknejo srca neverujočih družinskih članov, je mogoče doseči. Ko si boš prizadeval vse delati »Bogu v slavo«, boš srečen, tvoje srce in um pa bo napolnil mir. (1. Kor. 10:31) Naj ti bo v tolažbo, da te pri tvojem trudu ljubeče podpirajo bratje in sestre v krščanski občini!

[Podčrtne opombe]

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 28]

Za pojasnjevanje svojega prepričanja izberi pravi čas.

[Slika na strani 29]

Za neverujoče zakonce se zanimajmo.