Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Go Arabja Dipotšišo tša Rena Mabapi le Jesu Kriste

Go Arabja Dipotšišo tša Rena Mabapi le Jesu Kriste

Go Arabja Dipotšišo tša Rena Mabapi le Jesu Kriste

“Mašaba a re ke nna mang?”—LUKA 9:18.

JESU o ile a botšiša barutiwa ba gagwe potšišo yeo ka gobane o be a tseba gore batho ba be ba ena le dipono tše di fapafapanego ka yena. Lega go le bjalo, go be go se na lebaka la gore ba gakanege. Jesu e be e se tšhikanoši, le yoo a dirago dilo ka sephiring. Go e na le moo, o be a itswakanya le batho metseng le metsaneng ya bona. O be a bolela le go ruta phatlalatša ka gobane o be a nyaka gore batho ba tsebe therešo ka yena.—Luka 8:1.

Therešo mabapi le Jesu e ka lemogwa mantšung le ditirong tša gagwe, tšeo di begilwego Diebangeding tše nne tša Beibele—Mateo, Mareka, Luka le Johane. Pego yeo ye e buduletšwego ke motheo wa dikarabo tša dipotšišo tša rena mabapi le Jesu. *Johane 17:17.

POTŠIŠO: Na Jesu e be e le motho wa histori e le ka kgonthe?

KARABO: Ee. Boradihistori ba lefase, go akaretša Josephus le Tacitus ba lekgolong la pele la nywaga, ba bolela ka Jesu e le motho yo a kilego a phela e le ka kgonthe. Se bohlokwa le go feta ke gore Diebangedi di bontšha ka tsela e kgodišago gore Jesu e be e le motho wa kgonthe, e sego motho wa nonwane. Pego yeo e bolela ditaba ka go lebanya le ka botlalo ge e bolela ka nako le lefelo. Ka mohlala, mongwadi wa Ebangedi Luka o bolela ka babuši ba šupago—bao maina a bona a hlatselwago ke boradihistori ba lefase—e le gore re kgone go tseba ngwaga woo Jesu a thomilego bodiredi bja gagwe ka wona.—Luka 3:1, 2, 23.

Bohlatse bjo bo bontšhago gore Jesu ke motho wa histori ke bjo bogolo. Puku ya Evidence for the Historical Jesus e bega gore: “Barutwana ba bantši ba dumela gore motho yo a tsebjago e le Jesu wa Natsaretha o kile a phela lekgolong la pele la nywaga.

POTŠIŠO: Na Jesu ge e le gabotse ke Modimo?

KARABO: Aowa. Jesu le ka mohla ga se a ka a itšea a lekana le Modimo. Ka mo go fapanego, Jesu o bontšhitše gantši gore o be a le ka tlase ga Jehofa. * Ka mohlala, Jesu o ile a bitša Jehofa gore ke “Modimo wa ka” le “Modimo a nnoši wa therešo.” (Mateo 27:46; Johane 17:3) Ke feela motho yo a lego boemong bja ka tlase yoo a ka dirišago dipolelo tše bjalo a bolela ka motho yo mongwe. Mošomi yo a bitšago mothwadi wa gagwe gore ke “mong wa ka” goba “mookamedi” o bontšha gabotse gore o boemong bja ka tlase.

Jesu gape o bontšhitše gore e be e se karolo ya Modimo. Jesu o kile a botša baganetši bao ba bego ba hlohla matla a gagwe a taolo gore: “Molaong wa lena go ngwadilwe gwa thwe: ‘Bohlatse bja batho ba babedi ke bja therešo.’ Ke nna yo a itlhatselago le Tate yo a nthomilego o a ntlhatsela.” (Johane 8:17, 18) Jesu o swanetše go ba e se karolo ya Jehofa. Go ka direga bjang gore ba tle ba lebelelwe e le dihlatse tše pedi? *

POTŠIŠO: Na Jesu e be e fo ba motho yo a lokilego?

KARABO: Aowa. E be e se feela motho yo a lokilego. Jesu o be a kwešiša gore o be a bapala dikarolo tše dintši go phethagatšweng ga thato ya Modimo. Tše sego kae tša tšona ke tše:

“Morwa yo a tswetšwego a nnoši wa Modimo.” (Johane 3:18) Jesu o be a tseba moo a tšwago gona. Bophelo bja gagwe bo thomile kgale kudu pele a ka belegwa lefaseng. O hlalositše gore: “Ke theogile legodimong.” (Johane 6:38) Jesu e be e le tlholo ya pele ya Modimo e bile o thušitše ge go be go bopša dilo tše dingwe ka moka. Ka ge e le yena feela yoo Modimo a mmopilego ka noši, Jesu ka tshwanelo o be a ka bitšwa “Morwa yo a tswetšwego a nnoši wa Modimo.”—Johane 1:3, 14; Bakolose 1:15, 16.

“Morwa wa motho.” (Mateo 8:20) Jesu o ipiditše “Morwa wa motho” gantši a diriša polelwana yeo e tšwelelago mo e ka bago ka makga a 80 ka Diebangeding. Polelwana ye e bontšha gore e be e le motho yo a feletšego e sego Modimo yo a lego ka mmele wa motho. Go tlile bjang gore Morwa wa Modimo yo a tswetšwego a nnoši a tle a belegwe e le motho? A diriša moya o mokgethwa, Jehofa o ile a fetišetša bophelo bja Morwa wa gagwe ka popelong ya kgarebe ya Mojuda Maria, a dira gore a ime. Ka baka leo, Jesu o ile a belegwa a se na sebe e bile a phethagetše.—Mateo 1:18; Luka 1:35; Johane 8:46.

“Morutiši.” (Johane 13:13) Jesu o boletše ka go lebanya gore modiro wo a o neilwego ke Modimo e be e le go “ruta . . . [le go] bolela ditaba tše dibotse” tša Mmušo wa Modimo. (Johane 13:13; Mateo 4:23; Luka 4:43) O hlalositše ka mo go kwagalago kudu le ka tsela e bonolo seo Mmušo wa Modimo o lego sona le seo o tlago go se dira go phethagatšeng thato ya Jehofa.—Mateo 6:9, 10.

“Lentšu.” (Johane 1:1) Jesu o hlanketše e le Mmoleledi wa Modimo—tsela yeo Modimo a bego a fetišetša tsebišo le ditaelo go ba bangwe. Jehofa o dirišitše Jesu go fetišetša molaetša wa Gagwe bathong mo lefaseng.—Johane 7:16, 17.

POTŠIŠO: Na Jesu e be e le Mesia yo a holofeditšwego?

KARABO: Ee. Diporofeto tša Beibele di boletše e sa le pele ka go tla ga Mesia goba Kriste, mantšu a bolelago gore “Motlotšwa.” Motho yo yoo a Holofeditšwego o be a tla kgatha tema e bohlokwa go phethagatšweng ga morero wa Jehofa. Mosadi yo mongwe wa Mosamaria o boditše Jesu gore: “Ke tseba gore Mesia o etla, e lego yo a bitšwago Kriste.” Ke moka Jesu a mmotša ka go lebanya gore: “Nna yo ke bolelago le wena, ke yena yoo.”—Johane 4:25, 26.

Na go na le bohlatse bja gore Jesu e be e le Mesia e le ka kgonthe? Go na le dilo tše tharo tšeo ka moka di neago bohlatse bjo bo kgodišago, go swana le methaladi ya monwana yeo e hlaolago motho o tee feela. Na Jesu sepedišana le bohlatse bjoo. Ela hloko:

Lešika la gagwe. Beibele e boletše e sa le pele gore Mesia o be a tla tšwelela ka Aborahama ka lešika la Dafida. (Genesi 22:18; Psalme 132:11, 12) Jesu e be e le setlogolo sa bona ka bobedi.—Mateo 1:1-16; Luka 3:23-38.

Diporofeto tše di phethagetšego. Mangwalo a Seheberu a hupere diporofeto tše dintši mabapi le bophelo bja Mesia bja lefaseng, go akaretša le ditaba ka botlalo mabapi le go belegwa le lehu la gagwe. Jesu o phethagaditše diporofeto tše ka moka. Gare ga tšona: O ile a belegelwa Betlelehema (Mika 5:2; Luka 2:4-11), a bitšwa go tšwa Egipita (Hosea 11:1; Mateo 2:15), gomme a bolawa ntle le gore le lengwe la marapo a gagwe le robje (Psalme 34:20; Johane 19:33, 36). Ruri ga go na tsela e nngwe yeo ka yona Jesu a bego a ka laola bophelo bja gagwe gore bo dumelelane le ditaba tšeo di bego di nyakega bakeng sa go phethagatša diporofeto ka moka tša Mesia. *

Bohlatse bja Modimo ka noši. Nakong ya go belegwa ga Jesu, Modimo o ile a roma barongwa gore ba yo botša badiši gore Mesia o be a belegwe. (Luka 2:10-14) Mabakeng a mmalwa nakong ya bodiredi bja Jesu, Modimo o boletše ka noši a le legodimong, a bontšha go amogela Jesu. (Mateo 3:16, 17; 17:1-5) Jehofa o ile a dira gore Jesu a kgone go dira mehlolo e matla, a nea bohlatse bjo bo oketšegilego gore Jesu e be e le Mesia.—Ditiro 10:38.

POTŠIŠO: Ke ka baka la’ng Jesu a ile a swanelwa ke go tlaišega le go hwa?

KARABO: Ka ge Jesu e be e le motho yo a se nago sebe, o be a sa swanelwa ke go tlaišega. O be a sa swanelwe le ke go kokotelwa koteng bjalo ka sesenyi le go tlogelwa gore a hwe lehu le le lešago dihlong. Go sa dutše go le bjalo, Jesu o be a letetše go swarwa gampe gomme a ikokobetša ka go rata.—Mateo 20:17-19; 1 Petro 2:21-23.

Diporofeto tša Mesia di boletše e sa le pele gore o be a tla tlaišega le go hwa e le gore a lefelele dibe tša ba bangwe. (Jesaya 53:5; Daniele 9:24, 26) Jesu o boletše ka noši gore o tletše “go nea moya wa gagwe gore e be topollo bakeng sa ba bantši.” (Mateo 20:28) Bao ba bontšhago tumelo moholeng o lopollago wa lehu la gagwe la sehlabelo ba na le tebelelo ya go phološwa sebeng le lehung le go phela ka mo go sa felego Paradeiseng mo lefaseng. *Johane 3:16; 1 Johane 4:9, 10.

POTŠIŠO: Na re swanetše go dumela e le ka kgonthe gore Jesu o tsošitšwe bahung?

KARABO: Ee. Jesu o be a tloga a letetše go tsošwa bahung. (Mateo 16:21) Lega go le bjalo, go bohlokwa go ela hloko gore Jesu goba bangwadi ba Beibele le ka mohla ga se ba ka ba bolela gore o be a tla tsošwa bahung ka matla a tlhago. Kgopolo e bjalo e be e ka se be therešo. Go e na le moo, Beibele e re: “Modimo o mo tsošitše bahung ka go mo lokolla mahlokong a lehu.” (Ditiro 2:24) Ge e ba re dumela gore Modimo o gona le gore ke Mmopi wa dilo tšohle, gona re na le lebaka le le kwagalago la go dumela gore o be a tla tsoša Morwa wa gagwe bahung.—Baheberu 3:4.

Na go na le bohlatse bjo bo kwagalago bja gore Jesu o ile a tsošwa? Ela hloko bohlatse bjo bo latelago.

Dihlatse tše di bonego ka mahlo. Mo e ka bago nywaga e 22 ka morago ga lehu la Jesu, moapostola Paulo o ngwadile gore go be go ena le dihlatse tša ka godimo ga tše 500 tše bonego ka mahlo tšeo di bonego Jesu yo a tsošitšwego le gore bontši bja tšona di be di sa phela ge Paulo a be a ngwala. (1 Bakorinthe 15:6) Go ka ba bonolo go gana bohlatse bja hlatse e tee goba tše pedi, eupša ke mang yo a bego a ka gana bohlatse bja dihlatse tše 500 tše bonego ka mahlo?

Dihlatse tše ka botwago. Barutiwa ba Jesu ba pele—bao ba bego ba le boemong bja moswananoši bja go tseba seo ge e le gabotse se diragetšego—ba boletše ka sebete gore Jesu o be a tsošitšwe. (Ditiro 2:29-32; 3:13-15) Ge e le gabotse, ba be ba lebelela go dumela tsogong ya gagwe go le bohlokwa bakeng sa tumelo ya Bokriste. (1 Bakorinthe 15:12-19) Barutiwa bao ba be ba ikemišeditše go hwa go e na le go latola tumelo ya bona go Jesu. (Ditiro 7:51-60; 12:1, 2) Na o tseba motho yoo ka go rata a ka hwelago selo seo a tsebago gore ke maaka?

Re ahlaahlile dikarabo tše tshela tše bohlokwa tša Beibele tša dipotšišo tša mabapi le Jesu. Dikarabo tšeo di re botša ka mo go kwagalago gore Jesu ke mang. Eupša na go bohlokwa go tseba dikarabo tšeo? Ka mantšu a mangwe, na go na le taba gore o kgetha go dumela eng mabapi le Jesu?

[Mengwalo ya ka tlase]

^ ser. 4 Bakeng sa go ahlaahla kamoo Diebangedi tša Beibele di fapanego ka gona le dingwalwa tša maaka mabapi le Jesu, bona sehlogo se se rego “Diebangedi tša Apokrifa—Na ke Ditherešo tše di Utilwego tša Mabapi le Jesu?” go matlakala 18-19.

^ ser. 9 Ka Beibeleng, Jehofa ke leina la Modimo.

^ ser. 10 Bakeng sa tsebišo e oketšegilego e tseneletšego, bona sehlogo se se rego “Poledišano le Moagišani—Na Jesu ke Modimo?” go matlakala 20-22.

^ ser. 21 Bakeng sa lelokelelo la tše dingwe tša diporofeto tšeo di phethagetšego ka Jesu, bona letlakala 200 ka pukung ya Ke Eng Seo ge e le Gabotse Beibele e se Rutago?

^ ser. 25 Bakeng sa tsebišo e oketšegilego mabapi le mohola o lopollago wa lehu la Jesu, bona kgaolo 5 ya puku ya Ke Eng Seo ge e le Gabotse Beibele e se Rutago?