»Kako zvestovdane, pravične in neoporečne smo se izkazali.« (1. TES. 2:10)

1.–3. a) Kaj je očitno znamenje današnjega časa in kaj vse to znamenje zajema? b) Na katera tri vprašanja bomo odgovorili?

KAJ skupnega imajo Dalila, Absalom in Juda Iškarijot? Vsi so bili nezvestovdani. Dalila ni bila povsem vdana moškemu, ki jo je ljubil, sodniku Samsonu; Absalom ni bil zvest svojemu očetu, kralju Davidu; Juda pa je izdal svojega gospodarja, Kristusa Jezusa. Vsi so s svojimi grajevrednimi dejanji drugim nakopali nesrečo. Toda zakaj bi to moralo zanimati nas?

² Neka sodobna avtorica je nezvestobo uvrstila med današnje najbolj pogoste moralne kršitve. To pa je tudi pričakovati, saj je Jezus, ko je povedal znamenje »sklenitve stvarnosti«, med drugim rekel, da bodo »mnogi [. . .] drug drugega izdajali«. (Mat. 24:3, 10) »Izdati« človeka pomeni »s prevaro ali nezvestobo ga izročiti sovražniku oziroma ga podvreči sovražnikovi oblasti«. Takšno pomanjkanje zvestobe potrjuje, da živimo »v zadnjih dneh«, v katerih naj bi bili ljudje, kot je napovedal Pavel, »nezvestovdani« in »izdajalci«. (2. Tim. 3:1, 2, 4) Resda pisci in scenaristi v literaturi in filmih nezvestobo pogosto dramatizirajo in prikazujejo kot nekaj romantičnega, toda v resničnem življenju je ta vir bolečin in trpljenja. Nezvestoba je vsekakor očitno znamenje današnjega časa!

³ Kaj se lahko naučimo iz biblijskih zapisov o posameznikih, ki so bili nezvestovdani? Katere posameznike, ki so dokazali svojo vdanost drugim, lahko posnemamo? In komu moramo ostati neomajno zvesti in vdani? Poglejmo.

SVARILNI ZGLEDI IZ PRETEKLOSTI

4. Kako je Dalila izdala Samsonovo zaupanje in zakaj je bilo to tako podlo?

⁴ Najprej razmislimo o spletkarski Dalili, v katero se je zaljubil sodnik Samson. Samson se je v dobro  Božjega ljudstva bojeval proti Filistejcem. Ti so ga nameravali ubiti, zato je njihovih pet knezov Dalili – za katero so verjetno vedeli, da Samsonu ni vdana v ljubezni – ponudilo veliko podkupnino, da bi izvedela, od kod mu nadnaravna moč. Dobičkaželjna Dalila je njihovo ponudbo sprejela, toda njeni prvi trije poskusi, da razkrije Samsonovo skrivnost, so se izjalovili. Vendar ni odnehala in »ga je ves čas nadlegovala s svojimi besedami in pritiskala nanj«. Nazadnje »njegova duša tega ni mogla več trpeti«. Zato je Samson Dalili povedal, da se ni še nikoli ostrigel, če pa bi se, bi ga moč zapustila. * Ko je Dalila to izvedela, je poskrbela, da so Samsonu, medtem ko je na njenih kolenih zaspal, ostrigli lase, nato pa ga je izročila njegovim sovražnikom, da z njim storijo, kar hočejo. (Sodn. 16:4, 5, 15–21) Njeno dejanje je bilo prav zares podlo! Dalila je iz čistega pohlepa izdala zaupanje nekoga, ki jo je ljubil.

5. a) Kako se je Absalom izkazal nezvestega Davidu in kaj to pove o njem? b) Kakšne občutke je v Davidu vzbujalo to, da je Ahitofel izdal njegovo zaupanje?

⁵ Nadalje razmislimo o zahrbtnem Absalomu. V njem je prekipevala želja po oblasti, zato se je hotel polastiti prestola svojega očeta kralja Davida. Začel je s tem, da je »kradel srca Izraelcev«, in sicer tako, da se jim je prilizoval z lažnimi obljubami in zlaganimi izrazi naklonjenosti. Objemal jih je in poljubljal, kakor da bi se resnično zanimal zanje in za njihove potrebe. (2. Sam. 15:2–6) Na svojo stran je celo pridobil Davidovega zaupnega svetovalca Ahitofela. Ta je tako postal izdajalec in se pridružil uporu. (2. Sam. 15:31) David je v 3. in 55. psalmu opisal, kako je takšno nezvesto ravnanje vplivalo nanj. (Ps. 3:1–8; beri Psalm 55:12–14.) Absalom je s svojim častihlepnim spletkarjenjem in odkrito zaroto proti kralju, ki ga je postavil Jehova, brez sramu pokazal, da mu ni prav nič mar za Božjo vrhovno oblast. (1. krn. 28:5) Njegov podvig je na koncu propadel in David je še naprej vladal kot Jehovov maziljenec.

6. Kako je Juda izdal Jezusa in s čim je ime Juda še danes povezano?

⁶ Sedaj pa razmislimo še o tem, kaj je izdajalec Juda Iškarijot storil Kristusu. Jezus je svojim dvanajsterim apostolom ob zadnji pashi, ki jo je praznoval z njimi, rekel: »Resnično vam povem, da me bo eden od vas izdal.« (Mat. 26:21) Pozneje isto noč je Petru, Jakobu in Janezu v vrtu Getsemani dejal: »Glejte, moj izdajalec se je približal.« Ravno takrat se je v vrtu pojavil Juda skupaj s svojimi pomagači, šel »naravnost k Jezusu in mu rekel ‚Pozdravljen, rabi!‘ ter ga poljubil«. (Mat. 26:46–50; Luk. 22:47, 52) Juda je »izdal pravično kri« in izročil Jezusa Kristusa njegovim sovražnikom. In za koliko je bil lakomni Juda pripravljen to storiti? Za borih 30 srebrnikov! (Mat. 27:3–5) Iz imena Juda izhaja beseda »judež«, ki je še danes sinonim za »izdajalca«, še posebej za nekoga, ki drugega izda pod krinko prijateljstva. *

7. Kaj smo se naučili iz življenja a) Absaloma in Juda ter b) Dalile?

⁷ Kaj smo se naučili iz teh svarilnih zgledov? Absalom in Juda, sta doživela sramoten konec, ker sta izdajalsko obrnila hrbet nekomu, ki je bil Jehovov maziljenec. (2. Sam. 18:9, 14–17;  Apd. 1:18–20) Dalilino ime pa bo vedno povezano z izdajstvom in hlinjeno ljubeznijo. (Ps. 119:158) Vsekakor je življenjskega pomena, da pri sebi takoj zatremo že najmanjšo sled častihlepja oziroma pohlepa, ki se nam morda pojavi, saj bi sicer lahko izgubili Jehovovo naklonjenost. Ali bi sploh lahko kje našli bolj učinkovit pouk, ki bi nam pomagal upreti se tej grdi lastnosti, nezvestobi?

POSNEMAJMO TISTE, KI SO SE IZKAZALI ZVESTE

8., 9. a) Zakaj je Jonatan obljubil zvestobo Davidu? b) Kako lahko Jonatana posnemamo?

⁸ V Bibliji pa so opisani tudi mnogi posamezniki, ki so bili zvestovdani. Razmislimo o dveh od njih in poglejmo, kaj se lahko od njiju naučimo. Začnimo pri Jonatanu, možu, ki se je izkazal zvestega Davidu. Bil je najstarejši sin kralja Savla, zato bi verjetno nasledil očeta na Izraelovem prestolu – če se ne bi zgodilo naslednje: Jehova je za prihodnjega Izraelovega kralja izbral Davida. Jonatan je to Božjo odločitev spoštoval. Na Davida ni bil ljubosumen niti ni nanj gledal kot na tekmeca, ampak mu je obljubil zvestobo. Beremo namreč, da se je njegova »duša navezala na Davidovo dušo«. Davidu je celo dal svojo obleko, meč, lok in pas ter mu tako izkazal kraljevsko čast. (1. Sam. 18:1–4) Jonatan je storil vse, kar je mogel, da bi Davida okrepil, tvegal je celo svoje življenje, ko se je zanj postavil pred Savlom. Svojo zvestovdanost Davidu je izrazil z besedami: »Ti boš kralj nad Izraelom, jaz pa bom takoj za teboj.« (1. Sam. 20:30–34; 23:16, 17) Nič čudnega ni, da je David po smrti Jonatana spesnil žalostinko, v kateri je izrazil svojo žalost ob tem dogodku in ljubezen, ki jo je čutil do njega. (2. Sam. 1:17, 26)

⁹ Jonatan ni bil v dilemi, komu naj bo zvest. Popolnoma se je podredil Vrhovnemu gospodu, Jehovu, in povsem podpiral Davida kot Božjega maziljenca. In podobno je z nami. Tudi če morda nimamo posebnih nalog v občini, bi morali voljno podpirati brate, ki so postavljeni za to, da med nami vodijo. (1. Tes. 5:12, 13; Heb. 13:17, 24)

10., 11. a) Zakaj je Peter zvestovdano ostal z Jezusom? b) Kako lahko Petra posnemamo?

¹⁰ Drugi dober zgled, ki ga bomo obravnavali, je apostol Peter, ki je pred vsemi priznal zvestobo Jezusu. Ko je Kristus s slikovitim figurativnim jezikom poudaril, kako nujno je verovati v njegovo meso in kri, ki ju je nedolgo zatem žrtvoval, so se mnogim učencem njegove besede zdele nezaslišane in so ga zapustili. (Jan. 6:53–60, 66) Zato se je Jezus obrnil k svojim dvanajsterim apostolom in jih vprašal: »Ali hočete tudi  vi oditi?« Odgovoril mu je Peter: »Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš ti, in mi verujemo ter smo spoznali, da si ti Božji Sveti.« (Jan. 6:67–69) Ali je to pomenilo, da je Peter popolnoma razumel vse, kar je Jezus ravnokar rekel o svoji skorajšnji žrtvi? Verjetno ne. Kljub temu je bil odločen, da bo Božjemu maziljenemu Sinu ostal zvestovdan.

¹¹ Peter ni razmišljal, češ da Jezus gotovo nima prav in da bo po vsej verjetnosti čez čas to sam ugotovil in preklical, kar je rekel. Nasprotno, Peter je ponižno priznal, da ima Jezus »besede večnega življenja«. Kaj pa mi danes? Kako se odzovemo, kadar zvesti oskrbnik v naših krščanskih publikacijah objavi kaj, kar nam je težko razumeti ali pa ni v skladu z našim mišljenjem? Prav je, da se kar najbolj potrudimo to razumeti, ne pa da samo čakamo oziroma pričakujemo, da bo prišlo do spremembe, ki se bo ujemala z našimi pogledi. (Beri Luka 12:42.)

OSTANI ZVEST SVOJEMU ZAKONCU

12., 13. Kako lahko nezvestoba požene korenine v zakonu in zakaj starost ni opravičilo za prešuštvo?

¹² Nezvestoba v kakršni koli obliki je nekaj podlega, nekaj, čemur ne smemo dovoliti, da bi skalilo mir in enotnost krščanskih družin in občine. S tem v mislih si poglejmo, kako lahko poskrbimo, da bi bili svojemu zakoncu in Bogu neomajno zvesti.

¹³ Prešuštvo je ena od oblik nezvestobe z najhujšimi posledicami. Prešuštnik potepta svojo zvestobo zakoncu in začne svojo pozornost namenjati drugemu. Prevarani zakonec nenadoma ostane sam – življenje se mu postavi na glavo. Kako pa se to lahko zgodi dvema, ki sta se nekoč imela rada? Pogosto je prvi korak to, da se mož in žena čustveno odtujita drug drugemu. Profesorica sociologije, Gabriella Turnaturi, pojasnjuje, da »nezvestoba požene korenine takrat, ko zakonca nista več povsem navzoča v svoji zvezi«. Do takšnega odtujevanja prihaja celo med nekaterimi zakonci, ki so v srednjih letih. Tako se na primer 50-letni poročeni moški po 25 letih zakona razveže od žene, ki mu je zvesta, in začne živeti z drugo, ki mu je všeč. Nekateri to opravičujejo s krizo srednjih let. To zveni, kakor da gre za nekaj neogibnega, v resnici pa je temu bolje reči nezvestoba v srednjih letih. *

14. a) Kaj si Jehova misli o nezvestobi v zakonu? b) Kaj je o zakonski zvestobi povedal Jezus?

¹⁴ Kaj si Jehova misli o tistih, ki zapustijo svojega zakonca, pa za to nimajo svetopisemske podlage? Naš Bog sovraži razvezo in je tistim, ki grdo ravnajo s svojim zakoncem ter ga zapustijo, namenil krepke besede. (Beri Malahija 2:13–16.) Jezus je iz srca soglašal s svojim Očetom, zato je učil, da posameznik ne more zavračati svojega zakonca ali pa ga zapustiti, nato pa se vesti, kakor da se ni nič zgodilo. (Beri Matej 19:3–6, 9.)

15. Kako lahko mož in žena utrjujeta medsebojno zvestobo?

¹⁵ Kako lahko mož in žena ostaneta zvesta drug drugemu? V Božji Besedi beremo: »Veseli se z ženo [oziroma možem] svoje mladosti.« In še: »Uživaj življenje z ženo, ki jo [oziroma možem, ki ga] ljubiš.« (Preg. 5:18; Prid. 9:9) Tudi ko sta starejša, morata biti v svoji zvezi  »povsem navzoča«, tako fizično kot čustveno. To pomeni, da sta pozorna drug do drugega, da preživljata čas drug z drugim in da sta si drug z drugim vedno bliže. Osredotočena morata biti na to, da ohranjata svoj zakon in dober odnos z Jehovom. Da bi jima to uspelo, morata skupaj preučevati Biblijo, redno skupaj oznanjevati in skupaj moliti k Jehovu za blagoslov.

OSTANIMO ZVESTI JEHOVU

16., 17. a) Kdaj je lahko v družini in v občini na preizkušnji naša zvestoba Bogu? b) Kateri zgled nazorno kaže, da poslušnost Božji zapovedi, naj se ne družimo z izobčenimi sorodniki, lahko prinese dobre rezultate?

¹⁶ V občini so tudi takšni, ki so resno grešili in bili strogo opomnjeni, zato da bi bili spet »zdravi v veri«. (Titu 1:13) Nekateri so morali biti zaradi svojega ravnanja izobčeni. Takšno discipliniranje lahko »tistim, ki so bili tako vzgajani,« pomaga, da si duhovno opomorejo. (Heb. 12:11) Kaj pa, če je izobčen kdo od naših sorodnikov ali tesnih prijateljev? Takrat je na preizkušnji naša zvestoba, vendar ne zvestoba temu človeku, ampak zvestoba Bogu. Jehova nas opazuje, da bi videl, ali bomo upoštevali njegovo zapoved, naj se ne družimo z nikomer, ki je izobčen. (Beri 1. Korinčanom 5:11–13.)

¹⁷ Razmislimo samo o enem zgledu tega, kakšne dobre rezultate lahko prinese to, da družinski člani zvestovdano upoštevajo Jehovovo zapoved in se ne družijo z izobčenim sorodnikom. Neki mlad moški je bil izobčen več kot deset let. V vsem tem času se njegov oče, mati in štirje bratje z njim niso družili. Včasih se jim je hotel pri kakšni dejavnosti pridružiti, vendar je pohvalno, da so bili vsi člani družine neomajni in z njim niso imeli nobenih stikov. Ko je bil sprejet nazaj, je povedal, da je vedno pogrešal družbo domačih, še zlasti ob večerih, ko je bil sam. Vendar je hkrati priznal, da bi mu zadostoval že malenkosten stik z družino. Ker pa nihče od družinskih članov z njim ni imel niti najmanjših stikov, je bila goreča želja, da bi bil z njimi, eden od dejavnikov, ki ga je spodbudil k obnovitvi svojega odnosa z Jehovom. Pomisli na to, če bi te kdaj zamikalo prekršiti Božjo zapoved, naj se ne družimo z izobčenimi sorodniki.

18. Kaj si se odločil, zdaj ko smo pregledali, kakšne so koristi zvestobe in kakšne so posledice nezvestobe?

¹⁸ Živimo v svetu, polnem izdajstev in nezvestobe. Kljub temu pa v krščanski občini povsod okrog sebe najdemo zvestovdane brate in sestre, ki jih lahko posnemamo. Njihovo življenje govori njim v prid in zanje veljajo besede: »Vi ste priče, pa tudi Bog je priča, kako zvestovdane, pravične in neoporečne smo se izkazali do vas verujočih.« (1. Tes. 2:10) Ostanimo torej neomajni v naši zvestobi Bogu in drug drugemu.

[Podčrtne opombe]

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 10]

Peter je ostal zvestovdan Božjemu maziljenemu Sinu, tudi ko so tega drugi zapustili.