Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Ieren I Eren Kwagh A Or Sha Mimi Ga La Ka Ikyav I Ayange A Masejime!

Ieren I Eren Kwagh A Or Sha Mimi Ga La Ka Ikyav I Ayange A Masejime!

Ieren I Eren Kwagh A Or Sha Mimi Ga La Ka Ikyav I Ayange A Masejime!

“Mlu wase . . . lu wang man perapera man a acôghor a wan iyol ga.”—1 TES. 2:10.

VER ISHIMA SHA ATÔAKAA A VESEN NE:

Ka icintan i nyi se zough a mi sha ieren i mimi ga i Delila man i Abesalom man i Yuda u Isekarioti la?

Se dondo ikyav i Yonatan man i Peteru, i eren kwagh sha mimi la nena?

Se za hemen u tilen sha mimi hen Yehova shi eren kwagh a or u se vese la sha mimi nena?

1-3. (a) Ka nyi i lu ikyav i ayange a masejime, man kwagh ne wa nyi kere? (b) Ka mbampin mba utar mba han se na mlumun sha mini?

 IEREN i Delila man i Abesalom man i Yuda u Isekarioti yange i zua nena? Ve cii yange ve er kwagh a ior sha mimi ga. Delila yange er kwagh a Semson sha mimi ga, Abesalom di lu ter na Tor Davidi, Yuda Isekarioti di lu Orvesen na, Kristu Yesu. Ifer i hanma ve yange nan er la i va mbagenev a kwaghbo. Kpa er nan ve i doo u kwagh a gba se sha kwagh u yange ve er laa?

2 Kwase u ngeren ityakerada ugen kaa ér, ieren i eren kwagh a or sha mimi ga la ka môm ken aeren a a dumbur nyian kpishi yô. Kpa kwagh ne a de kpiligh se iyol ga. Gadia Yesu yange pase kwagh u una lu ikyav i ‘mkurtar’ la, a kaa ér: “Ior kpishi . . . vea hingir mbanengen ayol a ve mker.” (Mat. 24:3, 10) Ieren i eren kwagh a or sha mimi ga la ngi kwagh môm a u nengen or mker shin nzughul a nan. Imba ieren i mimi ga ne tese ér se mba ken “ayange a masejime,” vough ér Paulu yange tsengaôron nahan, ér ior vea lu “mbalun wang ga” man “mbapasen ior aker.” (2 Tim. 3:1, 2, 4) Ior mba ngeren ityakerada man mba ngeren ufiim ka ve na yô, i lu inja er ieren ne ka i doon shi saren nahan. Nahan kpa, ityakerada man ufiim mban mba ôron se kwagh u mimi ga. Jighilii yô, ieren i pasen ior aker shin eren kwagh a ve sha mimi ga la ka i va a mvihi man ican i yan. Sha kpôô yô, ieren ne tese ikyav i ayange a masejime!

3 Ka nyi se fatyô u henen ken Bibilo sha kwagh u ior mba yange ve er ieren i mimi ga laa? Ka unô yange ve er kwagh a mbagenev sha mimi, mba se fatyô u dondon ikyav ve laa? Man ka an i gbe u se za hemen u eren kwagh a nan sha mimi? De se nenge nen.

AKAA A YANGE ER A A LU SE ICINTAN NYIAN YÔ

4. Delila yange er kwagh a Semson sha mimi ga nena, man er nan ve kwagh ne lu kwagh u vihin kpishi?

4 De se hii timen sha kwagh u Delila, u yange doo Semson ishima la. Semson yange soo u hemen ior mba Aôndo sha u nôngon ityav a Mbafiliti. Atiator a Mbafiliti ataan yange fa er Delila soo Semson sha mimi ga yô, nahan ve tôndo zwa ér vea na Delila inyaregh kpishi, a̱ mee un a̱ fa er i hii ve a taver agee yum yô, sha er vea wua un yô. Kwase u wan hua kpishi ne nôngo acin atar ér una fa kwaghmyer u agee a Semson, kpa kanshio. Nahan a zer zan Semson iyol “ayange ayange sha akaaôron a na tsung, man shi lu kumbur a na” kpaa. Ken masejime yô, “ishima vihi un je ar ken ku.” Nahan a pase un ér mayange mba a hondo un ityough ga, shi aluer i hondo un ityough yô, una hingir teleghor je. * Delila fe nahan cii yô, a mee Semson gba mnyam sha ikyum na, maa a kaa i hondo un ityough, nahan a gema un a na sha ikyev i mbaihomov nav ér ve er kwagh u ve soo cii a na. (Mbaj. 16:4, 5, 15-21) Kwagh u er ne vihi je gande! Lu hua na ve Delila nzughul a or u soo un sha mimi la nahan ye.

5. (a) Abesalom yange er kwagh a Davidi sha mimi ga nena, man kwagh ne tese ér lu nyi oro? (b) Shighe u Ahitofel kera tile a Davidi sha mimi ga la, yange lu Davidi ken ishima nena?

5 Abesalom kpa lu orgen u yange tile sha mimi ga, u se lu timen sha kwagh na yô. Er tahav doo un yum yô, yange hange un tsung u ngohol ikyônough ki torough ki ter na, Tor Davidi. Nahan Abesalom hii “ngohol nomsombaiorov mba Iserael asema” sha u tesen ve dooshima u sha atseregh shi eren uityendezwa mbaaiev a ve. A kôr ve a suse ve zwa, inja er kwagh ve gba un ishima sha mimi shi a wa mbamgbe vev ikyo nahan. (2 Sam. 15:2-6) Zan zan je yô, Abesalom ngohol Ahitofel, ijende i Davidi i jighjigh la ishima, hingir u dondon un ken ihembeato ne. (2 Sam. 15:31) Davidi pase ken Pasalmi 3 man 55 er ieren i mimi ga ne yange i vihi un tsung yô. (Ps. 3; 55; 3:1-8; ôr Pasalmi 55:12-14.) Mhen u ifer u Abesalom ne due ken igbar shighe u hendan a tor u Yehova tsua la, shi yange tese ér un laha ian i Aôndo a lu a mi i tsuan or u nana lu tor la. (1 Kron. 28:5) Ken masejime yô, ihembeato i Abesalom ne kur a na, Davidi gema za hemen a hementor na her, gadia lu tor u Yehova tsua ér a hemen je la.

6. Yuda yange nenge Yesu mker nena, man ken ijô igen yô, ior mba er kwagh u iti i Yuda la nena?

6 Hegen se time sha kwagh u Yuda Isekarioti, u yange nenge Kristu mker la. Shighe u Yesu lu eren iniongo i Paseka i masetyô vea mbaapostoli nav mba 12 la, a kaa a ve ér: “Mimi je M kaan ne ne, u môm ken a ven una nenge mker sha a Mo.” (Mat. 26:21) Shighe kar hen tugh mbura yô, Yesu kaa a Peteru man Yakobu kua Yohane ken sule u Gesemane ér: “Nenge, u a nengen mker sha a Mo la, mgbôghom.” Ica i gbe ga yô, Yuda za va vea ikpelaior, “fese nahan a za hen Yesu jighilii a kaa ér: M sugh U, Ortesen! Tsô a gba susen Un zwa.” (Mat. 26:46-50; Luka 22:47, 52) Yuda “nenge mker sha awambe a or u ishôôgh,” a na Yesu sha ikyev i mbaihyomov nav. Yuda, or u soon inyaregh kpishi ne yange tee Yesu sha ishe nena? Lu di sha agbenger a azurfa 30 tseegh! (Mat. 27:3-5) Hii shighe la je, ken ijô igen yô, or ka nana er kwagh a or sha mimi ga, hemban cii je yô, ijende i nan yô, ior ve yila imbaor la ér Yuda. *

7. Se hen nyi sha ieren i (a) Abesalom man i Yuda kua i (b) Delila laa?

7 Akaa a ior mba se er kwagh ve ne yange ve er la, nga icintan hen a vese nena? Abesalom man Yuda cii yange ve kpe ku u kunya sha ci u ve er kwagh a ior mba Yehova shighe ve mkurem la sha mimi ga. (2 Sam. 18:9, 14-17; Aer. 1:18-20) Hanma ijiir i ior ve ongo iti i Delila cii yô, vea umbur ieren na i mimi ga man dooshima na u sha ikparashe la gbem sha won. (Ps. 119:158) Ka hange hange u se palegh hua shin ma isharen i keren ser se lu sha ian i utaha, i̱ ia na se hingir u vihin mlu wase a Yehova la. Kwagh u ior mba se er kwagh ve ne ngu ityesen hen a vese kpishi je, sha ci u una wase se u palegh nyityô ieren i ia na se hingir u eren kwagh a or sha mimi ga la cii.

DONDO IEREN I MBA YANGE VE TILE SHA MIMI LA

8, 9. (a) Yonatan yange tôndo zwa u suen Davidi sha mimi sha ci u nyi? (b) Se dondo ikyav i Yonatan la nena?

8 Bibilo shi ôr kwagh u ior kpishi mba yange ve er kwagh a mbagenev sha mimi yô. De se time nen sha kwagh u iorov uhar mba yange ve er kwagh a mbagenev sha mimi yô, nahan se nenge kwagh u se fatyô u henen sha ieren ve la yô. Se hii timen sha kwagh u Yonatan, u yange er kwagh a Davidi sha mimi la. A̱ shi nan kpa, lu Yonatan, wan u Tor Saulu u vesen la yange ma va tema tor sha ityough ki ter na ken Iserael ye. Kpa Yehova tsua Davidi ér a va tema tor ken Iserael. Yonatan yange lumun a kwagh u Yehova er ne, a gba Davidi iyuhe ga, kpa “ishima i Yonatan maa zua a ishima i Davidi,” shi a tôndo zwa ér una sue un kpaa. Yonatan na Davidi riga man sanker man ada kua kwange na u shin iwenge kpaa, sha u tesen ér un na Davidi icivir i tor. (1 Sam. 18:1-4) Yange er kwagh u fatyô cii sha u ‘taver Davidi ishima,’ je yô nôngo u nyôron ken kwaghbo kpaa, sha u una yima Davidi sha ikyev i Saulu. Er a tile a Davidi sha mimi yô, a kaa a Davidi ér: “Ú tema tor sha Iserael, mo me gema me dondo sha a we.” (1 Sam. 20:30-34; 23:16, 17) Nahan kera kpiligh se iyol er i hii ve Davidi yange gber kwelegh sha ku u Yonatan, sha u tesen ér Yonatan doo un ishima shi ku na la vihi un tsung nahan ga.—2 Sam. 1:17, 26.

9 Yonatan yange fa or u gba u una er kwagh a nan sha mimi la. A lumun hemen u Yehova a ishima i môm, shi a sue Davidi, u Aôndo shighe un mkurem la sha mimi kpaa. Nyian kpaa, aluer i na se ma tom ken tiônnongo ga je kpa, gba u se sue anmgbianev mba i tsough ve ér ve hemen hen atô wase la sha ishima i môm.—1 Tes. 5:12, 13; Heb. 13:17, 24.

10, 11. (a) Peteru yange er kwagh a Yesu sha mimi sha ci u nyi? (b) Se dondo ikyav i Peteru la nena, man doo u kwagh ne una mgbegha se u eren nyi?

10 Ikyav i dedoo igen i se time sha mi yô, ka i apostoli Peteru, u yange tôndo zwa u eren kwagh a Yesu sha mimi la. Shighe u Yesu lu lamen a mbahenen nav sha injakwagh, pasen ve er i gbe hange hange u vea na jighjigh a iyol na man awambe a na, aa lu u ica ia gba ga tsô una na nagh sha mi la yô, mbahenen mba Yesu mbagenev kpishi kav inja i mkaanem nam mara ga, nahan ve undu un. (Yoh. 6:53-60, 66) Nahan Yesu gema pine mbaapostoli nav mba 12 mbara ér: “Ne kpaa, ka ne ka yemene?” Lu Peteru na mlumun ye, a kaa a na ér: “Tere, ka hen an je shi sé zaa? Ka We U lu a mkaanem ma uma u tsôron ye. Man se yô, se na jighjigh shi se fa er We U ngu Icighan u Aôndo.” (Yoh. 6:67-69) Kwagh ne tese ér Peteru yange kav inja i kwagh u Yesu ôr sha kwagh u nagh ku lu u una va na la vindi vindii? Ikyav tese ér yange fa ga. Nahan kpa, Peteru kange ishima u eren kwagh a Wan u Aôndo u i shigh un mkurem la sha mimi.

11 Peteru yange hen ér alaghga Yesu ngu a mhen u kpeegh, nahan shighe a kar tsô una sôr mkaanem nam mara ga. Kpa Peteru hide a iyol na ijime, a kav er lu Yesu “lu a mkaanem ma uma u tsôron” yô. Nyian ne kpa, ka sea ôr ma kwagh ken ityakerada i “orkuranya u jighjigh man u fan kwagh” a nger la, u a taver se u kaven shin a zough sha mhen wase ga nahan, se er nena? Doo u se ver ishima ser i gema kwagh shon a zua sha mnenge wase la ga, kpa se nôngo kpoghuloo se kav inja i kwagh shon.—Ôr Luka 12:42.

ZA HEMEN U EREN KWAGH A KWASE WOU SHIN NOMOU SHA MIMI

12, 13. Ka i hii nena ve or hingir u eren kwagh a or u nan vese la sha mimi ga, man er nan ve i doo u or a kôr ave sha anyom a nan nana er imba kwagh ne ga?

12 Nyityô gbenda i or er kwagh a orgen sha mimi ga cii tese ifer. Nahan gba u mayange se de ser ieren ne i vihi bem man mzough u hen tsombor u Mbakristu man u ken tiônnongo la ga. Sha nahan yô, se time nen sha kwagh u se er ve, se eren kwagh a or u se vese nan la sha mimi, shi se tile sha mimi hen Aôndo wase yô.

13 Idya i eren ka môm ken igbenda i hemban vihin cii, i eren kwagh a or sha mimi ga. Or u nan er idya yô, nan kera er kwagh a or u nan vese la sha mimi ga, shi nan tôô ishima i nan cii nan ver sha orgen. Ka i gbihi or u i er kwagh a nan ken ivese sha mimi ga la, nan hingir u lun tswen. Nahan mlu u nan ngu a kôr a gema kwa môm, shawon a duen nan ishima. Ka i hii nan ve imba kwagh ne i er hen atô u iorov uhar mba yange ve vande soon ayol a ve laa? Ashighe kpishi, kwagh ne ka a hii shighe u kwase shin nom nan kera we isharen i orgen la ikyo ga yô. Profesô u kwase ugen u i yer un ér Gabriella Turnaturi yô, pase kwagh ne ér, “or ka nana de u eren kwagh u nan fetyô cii, u una na ivese i nan ia hemba doon la yô, nan hingir u eren kwagh a orgen la sha mimi ga.” Kwagh ne una fatyô u eren mba ve vese ayol a ve ica i gbe la je kpaa. U tesen ikyav yô, orgen u a lu anyom 50 yô, yange pav a kwase na u vôso un kuma anyom 25 yô, sha er una er kwase ugen u yange nenge a na doon un yô. Mbagenev kaa ér ieren ne ka ieren i sha gbaaôndo i ior mba sha kwav na ka ve er keng yô. Nahan kpa, u ôron kwagh inja er or a fatyô u palegh ieren ne ga la yô, hemba doon u se ôr kwagh u ieren ne i lu la kpôô kpôô, ka u eren kwagh a or sha mimi ga jighilii. *

14. (a) Yehova nengen mba ve eren kwagh a kwase ve shin nom ve sha atseregh la nena? (b) Yesu yange kaa ér nyi sha kwagh u ivaa i pavene?

14 Yehova nengen mba ka ve pav ivaa sha ityôkyaa i Ruamabera a lumun a mi ga la nena? Aôndo wase “kôr ivaa i paven ihyom,” shi a venda kwagh ne a mba ka ve nzughul a or u ve vese nan shi ve pav ivese a nan la taver taver. (Ôr Malaki 2:13-16.) Yesu kpa yange tese ior, er Ter na nahan, ér or a fatyô u paven a nom u nan shin kwase u nan a ityôkyaa shio ga.—Ôr Mateu 19:3-6, 9.

15. Mba ve vese ayol a ve la vea seer eren kwagh a ayol a ve sha mimi nena?

15 A er nan ve mba ve er ivaa la vea za hemen u eren kwagh a ayol a ve sha mimi? Mkaanem ma Aôndo kaa ér: “Ember kwase wou [shin nomou] u sha uye la,” shi ma kaa ér “Tema saan saan a kwase [shin nom] u a doo u ishima” la. (Anz. 5:18; Orpa. 9:9) Er kwase man nom ve lu been iyol seer la, a gba u vea er hanma kwagh u ve fetyô cii sha er ivaa ve ia taver her dông shi vea soo ayol a ve her tsung yô. Inja na yô, gba u vea waan ayol a ve ikyo shi vea luun imôngo hanma shighe shi vea seer lun kôôsôô kpaa. Gba u vea hemba veren ishima sha u kuran ivese ve kua ikyar i ve ye vea Yehova la. Sha nahan yô, gba u mba ve vese ayol a ve la vea henen Bibilo imôngo shi vea duen kwaghpasen imôngo shi vea eren msen imôngo vea sônon iveren i Yehova.

ZA HEMEN U LUN JIGHJIGH HEN YEHOVA

16, 17. (a) A fatyô u karen mtil sha mimi wase hen Aôndo ken tiônnongo man hen tsombor nena? (b) Ka ikyav i han i tese ér aluer se mba dondon tindi u Aôndo a we ér se palegh u zuan kwagh a or u hen tsombor wase u i dugh nan ken tiônnongo kera la yô, kwagh u dedoo una due kere?

16 Mbagenev ken tiônnongo er asorabo a vesen, nahan i “yange ve coholoo sha u i̱ kpe jighjigh ve u nan la iyol” yô. (Titu 1:13) Mbagenev yô, ieren ve na hingir u a dugh ve ken tiônnongo kera. Mkôôm ne wase “mba i tsaase ve a tsaase sha mi la” ve hide ve ya ikyar a Yehova. (Heb. 12:11) Aluer i dugh ma anmgbian wase shin ijende yase i kôôsôô nahan se er nena? Hen shighe la, a gba u se tile sha mimi hen Yehova, a lu hen or u i dugh nan kera la ga. Yehova ngu nengen sha u una fa, aluer se dondo tindi na u a kaa ér se palegh u zuan kwagh a ma or u i dugh nan ken tiônnongo kera la yô.—Ôr 1 Mbakorinte 5:11-13.

17 Nenge ase ikyav i môm i i tese kwagh u dedoo u ngu a due, shighe u tsombor u kor tindi u Yehova a we ér i palegh u zuan kwagh a or u i dugh nan ken tiônnongo sha la yô. Yange i dugh gumor ugen ken tiônnongo sha hemba anyom pue. Hen shighe ne cii, ter na man ngô na man anmgbianev nav unyiin ‘de u zuan’ kwagh a na. Ashighe agen yange a nôngo ér una wa iyol na ken ityom i ve eren la, kpa mba hen tsombor na tile sha mimi, kwagh môm zuan ve a na ga. Mba va hidi a na ken tiônnongo yô, a kaa ér yange i huan un kpishi, hemban je yô tugh, nahan i sar un kpishi u lun vea tsombor na. Shi a kaa ér yange tsombor na ua zuan kwagh a na cuku tseegh kpa ma kuma un. Nahan kpa, er ishughun i hen zwa tsô kpa zua ma or hen tsombor na a na ga yô, isharen i lun vea ve la kpa lu môm ken atôakyaa a yange na ve hide hen Yehova yô. Shighe u i er ú ken ishima er u̱ per tindi u Yehova a we ér se palegh u zuan kwagh a mba i dugh ve ken tiônnongo kera la yô, umbur kwagh u gumor ne.

18. Er se tim sha mbamtsera mba ieren i mimi man kwaghbo u a lu ken ieren i mimi ga la yô, ú kange ishima wer u er nyi?

18 Se mba ken tar u ior ve we atseregh shi ve eren kwagh sha mimi ga yô. Nahan kpa, ken tiônnongo yô, anmgbianev kpishi mba eren kwagh sha mimi, mba se fatyô u dondon ikyav ve yô. Ieren ve ngi lamen sha ci ve, inja er mba kaan ér: ‘Ka ne je ne lu mbashiada kua Aôndo kpaa ye, er mlu wase her a ven, ne mba ne ne jighjigh la, lu wang man perapera man a acôghor a wan iyol ga’ nahan. (1 Tes. 2:10) Yô, se cii se za nen hemen u tilen sha mimi hen Aôndo shi eren kwagh a ayol a ase sha mimi.

[Ngeren mba shin kpe]

^ Lu ice i Semson la yange na un agee ga, kpa lu kwagh u ice la tile sha mi la, ka ikyar i a ya ve Yehova kôôsôô sha ci u lu Ornasari la je la.

^ Ken ijô igen yô, inja i ishember i “zwa susen u Yuda” la ér, “u eren kwagh a or sha mimi ga.”

^ Wea soo u seer fan er u er ve u wa ishima shighe u kwase wou shin nomou a er kwagh a we sha mimi ga yô, ôr ngeren u a lu a itinekwagh ér “Er u Wa Ishima a Ieren i Dang i Kwase Wou Shin Nomou Yô” la, ken Iyoukura i Jun 15, 2010, peeji 29-32.

[Mbampin Mba Ngeren u Henen]

[Foto u sha peeji 10 la]

Shin er mbagenev venda Wan u Aôndo nahan kpa, Peteru yô er kwagh a Na sha mimi