Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Wulu kɔ nuninyɛne ne azo

Gyihova Bɔ Yɛ Nwo Bane Maa Ngoanelielɛ

Gyihova Bɔ Yɛ Nwo Bane Maa Ngoanelielɛ

Gyihova Bɔ Yɛ Nwo Bane Maa Ngoanelielɛ

“Nyamenle tumi ne dielie bɛ gyɛlɛɛnye na bɛbaye ngoanelielɛ ne bɛahile bɛ wɔ mekɛ ne mɔɔ li amozi la.”—1 PITA 1:5.

KƐZI ƐBAYE Ɔ NLOA Ɛ?

Adenle boni azo a Gyihova hwenle yɛ rale nɔhalɛ ɛzonlenlɛ nu a?

Kɛ ɔkɛyɛ na yɛamaa Gyihova alua ye folɛdulɛ zo ahile yɛ adenle ɛ?

Kɛzi Gyihova maa yɛ anwosesebɛ ɛ?

1, 2. (a) Duzu ati a yɛdie yɛdi kɛ Nyamenle baboa yɛ yeamaa yɛali nɔhalɛ yɛahɔ awieleɛ ɛ? (b) Kɛzi Gyihova ze yɛ nuhua ko biala ɛ?

“SONLA mɔɔ kɛgyinla kpundii kɛhɔ awieleɛ la banyia ngoane mɔɔ ɛnlɛ awieleɛ.” (Mat. 24:13) Gyisɛse edwɛkɛ ne maa ɔda ali wienyi kɛ saa yɛbanyia yɛ ti wɔ Seetan ewiade ne mɔɔ bɛbazɛkye ye la anu a, ɔwɔ kɛ yɛdi nɔhalɛ yɛmaa Gyihova yɛkɔ awieleɛ. Noko ɛhye ɛngile kɛ Gyihova kpondɛ kɛ yɛfa yɛ nwo yɛto yɛ nrɛlɛbɛ nee yɛ anwosesebɛ zo. Baebolo ne bɔ yɛ ɛwɔkɛ kɛ: “Nyamenle le nɔhalɛ, bɛkola bɛfa bɛ rɛle bɛwula ye nu kɛ ɔnrɛmaa sɔnea mɔɔ bɛnrɛhola ɔ nloa gyinla la ɛnrɛdo bɛ ɛlɛ. Bɛ sɔnea mekɛ nu bɔbɔ, ɔbamaa bɛ anwosesebɛ yeamaa bɛagyinla ɔ nloa, na yeahile bɛ adenle yeamaa bɛavi nu.” (1 Kɔl. 10:13) Duzu a yɛbahola yɛazukoa yɛavi edwɛkɛ zɔhane anu a?

2 Gyihova nea nwu ye kɛ bɛnrɛzɔ yɛ bɛnrɛnlea bɛnrɛmaa ɔnrɛbo yɛ anwosesebɛ zo. Gyihova kola yɛ ɛhye ɔluakɛ ɔze yɛ nwo edwɛkɛ kɔsɔɔti, yɛ ngyegyelɛ, kɛzi yɛde, nee debie mɔɔ yɛbahola ɔ nloa gyinla la. Asoo amgba Nyamenle ze yɛ kpalɛ? Ɛhɛe. Ngɛlɛlera ne ka kɛ Gyihova ze yɛ nuhua ko biala anwo edwɛkɛ kɔsɔɔti. Ɔze yɛ subane nee ninyɛne mɔɔ yɛyɛ ye dahuu la. Ɔze mɔɔ wɔ yɛ adwenle nee yɛ ahonle nu bɔbɔ la.—Bɛgenga Edwɛndolɛ 139:1-6.

3, 4. (a) Kɛzi Gyihova anye mɔɔ liele Devidi anwo la maa yɛnwu kɛ Gyihova dwenle yɛ nuhua ko biala anwo ɛ? (b) Kɛzi Gyihova kile kɛ ɔdwenle yɛ nwo ɛnɛ ɛ?

3 Asoo Nyamenle Bedevinli ne anye die menli nwo amgba? Edwɛndolɛnli Devidi zuzule ɛhye anwo. Ɔhanle ɔhilele Gyihova kɛ: “Saa meto me nye anwomanyunlu, menwu ɛ sa anloa gyima, siane nee nwɔlɔra mɔɔ wɔhyehyɛ; ɛnee sonla le duzu mɔɔ ɛdwenle ɔ nwo a.” (Edw. 8:3, 4) Bie a moalɛ mɔɔ Gyihova vale manle Devidi la ati a ɔbizale edwɛkɛ ɛhye a. Mekɛ mɔɔ Devidi, Gyɛsi ara nrenya ekyi ne tɛde kakula na ɔnea mboane la, Gyihova hanle ɔ nwo edwɛkɛ kɛ “sonla mɔɔ . . . ɔkulo” ye edwɛkɛ na yeye ye kɛ ɔzie Yizilayɛma la. (1 Sam. 13:14; 2 Sam. 7:8) Ɛnee Ahenle mɔɔ bɔle anwuma nee aze la ze Devidi adwenle nee ye nganeɛdelɛ kɔsɔɔti ɔnva nwo kɛ ɛnee ɔle kakula nrenya mɔɔ nea mboane ala la. Suzu kɛzi ɔzɔho kɛ Devidi dele nganeɛ wɔ mekɛ mɔɔ ɔnwunle ɛhye la anwo nea!

4 Kɛzi Gyihova dwenle yɛ nwo ɛnɛ la noko yɛ azibɛnwo. Ɔlɛboɔboa menli mɔɔ vi “maanle maanle ne mɔ” anu mɔɔ bɛle “anwonyia” la anloa yeamaa bɛazonle ye. (Hag. 2:7) Eza ɔlɛboa menli mɔɔ sonle ye la yeamaa bɛali nɔhalɛ. Kɛzi Gyihova yɛ ɛhye ɛ? Kolaa na yɛazuzu kpuyia zɔhane mualɛ ne anwo la, bɛmaa yɛlumua yɛha kɛzi Gyihova twe menli ba nɔhalɛ ɛzonlenlɛ nu la anwo edwɛkɛ.

NYAMENLE A TWE YƐ A

5. Kɛzi Gyihova twe menli bɛlɛ ɔ Ra ne ɛ? Maa neazo.

5 Gyisɛse hanle kɛ: “Awie biala ɛnrɛhola ɛnrɛra me nwo, kyesɛ Selɛ ne mɔɔ zoanle me la twe ye bɛlɛ me.” (Dwɔn 6:44) Edwɛkɛ zɔhane kile kɛ saa yɛbayɛ Kelaese ɛdoavolɛ a, ɔwɔ kɛ Nyamenle boa yɛ. Ɔhyia kɛ Nyamenle twe yɛ bikye ɔ Ra ne. Kɛzi ɔyɛ ɛhye ɛ? Ɔdua daselɛlilɛ gyima ne nee ye sunsum nwuanzanwuanza ne azo. Kɛ neazo la, mekɛ mɔɔ ɛnee Pɔɔlo nee ɔ gɔnwo mɔ edwɛkpatɛlɛvolɛma wɔ Felepae la, bɛyiale ralɛ bie mɔɔ bɛfɛlɛ ye Ledea la. Baebolo ne ka kɛ mekɛ mɔɔ bɛbɔle ɔ bo kɛ bɛka edwɛkpa ne bɛahile ye la, “Awulae bukele ye adwenle nu manle ɔdiele mɔɔ Pɔɔlo ɛlɛka la kpalɛ.” Nyamenle luale ye sunsum ne azo manle ɔdele edwɛkɛ ne abo na ɔliele ɔlile. Ɔlua ɛhye ati, bɛzɔnenle Ledea nee ye abusua ne.—Gyi. 16:13-15.

6. Kɛzi Nyamenle hwenle yɛ kɔsɔɔti rale nɔhalɛ ɛzonlenlɛ nu ɛ?

6 Asoo Ledea angome a nyianle nwolɛ adenle ɛhye a? Kyɛkyɛ. Saa ɛle Keleseɛnenli mɔɔ wɔdu ɛ nwo wɔmaa a, ɔkile kɛ Nyamenle a hwenle wɔ rale nɔhalɛ ɛzonlenlɛ ne anu a. Kɛmɔ yɛ anwuma Selɛ ne nwunle debie mɔɔ sonle bolɛ wɔ Ledea ahonle nu la, zɔhane ala a ɔnwunle debie kpalɛ wɔ wɔ nu a. Mekɛ mɔɔ ɛbɔle ɔ bo kɛ ɛtie edwɛkpa ne la, Gyihova vale ye sunsum ne boale wɔ manle ɛdele edwɛkɛ ne abo na ɛliele ɛlile. (1 Kɔl. 2:11, 12) Mekɛ mɔɔ ɛbɔle mɔdenle kɛ ɛfa mɔɔ wɔzukoa ye wɔ Baebolo ne anu wɔali gyima wɔ wɔ ɛbɛlabɔlɛ nu la, ɔyilale wɔ mɔdenlebɔlɛ ne azo. Mɔɔ ɛdule ɛ nwo ɛmanle ye la, ɔ nye liele. Nɔhalɛ nu, Gyihova boale wɔ wɔ mekɛ mɔɔ ɛbɔle ɔ bo kɛ ɛsonle ye la na yeboa wɔ toonwo yeradwu ɛnɛ.

7. Duzu a maa yɛnwu kɛ Nyamenle baboa yɛ yeamaa yɛali nɔhalɛ dahuu ɛ?

7 Gyihova boale yɛ manle yɛbɔle ɔ bo kɛ yɛsonle ye, yemɔti yɛbahola yɛanyia anwodozo kɛ ɔbahɔ zo yeaboa yɛ yeamaa yɛali nɔhalɛ dahuu. Ɔze kɛ kɛmɔ ɔboale yɛ na yɛara nɔhalɛ ne anu la, kyesɛ ɔboa yɛ na yɛadɛnla nu. Ɛzoanvolɛ Pita hɛlɛle Keleseɛnema mɔɔ bɛkpokpa bɛ la anwo edwɛkɛ kɛ “Nyamenle tumi ne dielie bɛ gyɛlɛɛnye,” anzɛɛ Nyamenle tumi ne bɔ bɛ nwo bane, amaa bɛahɔ zo bɛali nɔhalɛ bɛamaa ye. (1 Pita 1:4, 5) Pita edwɛkɛ ne fane Keleseɛnema kɔsɔɔti anwo. Kɛzi Gyihova bɔ yɛ nwo bane ɛnɛ ɛ? Edwɛkɛ ɛhye anwo mualɛ ne hyia yɛ kpalɛ ɔluakɛ yɛ kɔsɔɔti yɛhyia Nyamenle moalɛ amaa yɛahɔ zo yɛali nɔhalɛ yɛamaa ye.

NYAMENLE KOLA TWE YƐ FI ƐTANEYƐLƐ NWO

8. Duzu a bahola amaa yɛayɛ nvonleɛ kpole a?

8 Bie a asetɛnla nu ngyegyelɛ nee yɛdayɛ mumua ne yɛ sinlidɔlɛ ɛnrɛmaa yɛnrɛbu ninyɛne kɛmɔ Gyihova bu bɛ la. Wɔannea a yɛbayɛ nvonleɛ kpole mɔɔ yɛnrɛnwu nu bɔbɔ a. (Bɛgenga Galeehyeama 6:1.) Ɛhye bie a dole Devidi la.

9, 10. Kɛzi Gyihova zile Devidi adenle wɔ ɛtane kpole bie ɛyɛlɛ nwo ɛ? Duzu a Gyihova yɛ maa yɛ ɛnɛ a?

9 Devidi homole ɔ nwo zo kpalɛ wɔ mekɛ mɔɔ ɛnee Belemgbunli Sɔɔlo ɛlɛkpondɛ ye ahu ye la. Mekɛ mɔɔ Devidi nyianle adenle kɛ ɔwɔ kɛ ɔdi Sɔɔlo nzenralɛ bɔbɔ la, yeanyɛ. (1 Sam. 24:2-7) Noko yeangyɛ biala, Devidi angola ɔ nwo zo komo. Ɛnee ɔ nee ye menli ne hyia aleɛ nee nzule, yemɔti ɔvale ɛbulɛ ɔzɛlɛle Yizilayɛnli Neebale moalɛ. Neebale bɔle Devidi aholoba yɛɛ yeamboa ye. Ɛhye manle Devidi vale ɛya kpole na ɔzile kpɔkɛ kɛ ɔkali Neebale nee ye sua nu amra nzenralɛ. Devidi andwenle nwolɛ kɛ anrɛɛ Gyihova babua ye fɔlɛ kɛ yeha menli mɔɔ bɛnze nwolɛ bie la mogya yegua. Noko Neebale aye Abegeli zile Devidi adenle na yeammaa yeanyɛ nvonleɛ kpole ɛhye. Devidi nwunle kɛ Gyihova ɛlua Abegeli anwo zo ɛbɔ ɔ nwo bane, yemɔti ɔhanle ɔhilele ye kɛ: “Ayɛlɛyelɛ ɛha [Gyihova], Yizilayɛ Nyamenle ne, mɔɔ zoanle wɔ kɛ ɛnɛ demua ye ɛ nee me ɛyia la. Yɛyɛ [Gyihova] mo kɛ yemaa wɔ nrɛlɛbɛ kpalɛ ɛhye, yɛɛ nyilalɛ ɛha ɛdawɔ mumua ne kɛ wɔammaa meanli nzenralɛ meanga mogya meangua a.”—1 Sam. 25:9-13, 21, 22, 32, 33.

10 Duzu a yɛsukoa yɛfi edwɛkɛ ɛhye anu a? Gyihova bahola azi yɛ adenle wɔ ɛtane kpole bie ɛyɛlɛ nwo. Nɔhalɛ nu, ɔnle kɛ yɛmaa yɛ nye da kɛ mekɛ biala mɔɔ yɛlɛkɔ yɛayɛ ɛtane kpole bie la Gyihova bamaa awie azi yɛ adenle. Eza yɛnze kɛzi Nyamenle bali ninyɛne nwo gyima wɔ tɛnlabelɛ fɔɔnwo bie anu anzɛɛ mɔɔ ɔbamaa yeazi na ye bodane ara nu la. (Nolo. 11:5) Noko yɛlɛ anwodozo kɛ Gyihova ze tɛnlabelɛ biala mɔɔ yɛwɔ nu la na ɔbaboa yɛ yeamaa yɛahɔ zo yɛali nɔhalɛ yɛamaa ye. Yebɔ yɛ ɛwɔkɛ kɛ: “Mebadu wɔ folɛ, mebahilehile wɔ adenle mɔɔ ɔwɔ kɛ ɛfa nu la; mebamaa me nye ara ɛ nwo zo na meadu wɔ folɛ.” (Edw. 32:8) Adenle boni a Gyihova dua zo tu yɛ folɛ a? Kɛ ɔkɛyɛ na yɛanyia zolɛ nvasoɛ ɛ? Na kɛ ɔkɛyɛ na yɛanwu kɛ Gyihova ɛlɛdi ye menli ne anyunlu ɛnɛ ɛ? Yɛ kɛzi bɛbua kpuyia zɔhane mɔ wɔ Yekile buluku ne anu la nzonlɛ.

FOLƐDULƐ BƆ YƐ NWO BANE

11. Duzu a kile kɛ Gyihova ze mɔɔ ɛlɛkɔ zo wɔ asafo ne mɔ anu la kpalɛ ɛ?

11 Wɔ ɛnyelɛzodeɛnwunlɛ ne mɔɔ wɔ Yekile tile 2 nee 3 ne la anu, Belemgbunli Gyisɛse Kelaese nwu mɔɔ ɛlɛkɔ zo wɔ asafo nsuu ne mɔɔ wɔ Ehyea Ekyi anu la. Kelaese nwu ninyɛne dɔɔnwo tɛla menli mɔɔ wɔ asafo ne anu la. Wɔ ɛnyelɛzodeɛnwunlɛ ɛhye anu, ɔbobɔle ninyɛne bie mɔ mɔɔ ɛnee ɛlɛsisi nee menli bie mɔ aluma. Eza ɔvale nganvolɛ anzɛɛ folɛdulɛ mɔɔ asafo biala hyia la ɔmanle bɛ. Duzu a ɛnyelɛzodeɛnwunlɛ ɛhye kile maa yɛ a? Asafo nsuu ne gyi ɛkɛ maa Keleseɛnema mɔɔ bɛkpokpale bɛ wɔ 1914 ne anzi la. Ɔnva nwo kɛ Kelaese vale folɛdulɛ ne manle menli mɔɔ bɛkpokpa bɛ la, ɔbahola yeaboa Nyamenle menli mɔɔ wɔ asafo kɔsɔɔti anu wɔ azɛlɛ ye azo la noko. Yemɔti, yɛbahola yɛaha kɛ Gyihova ɛlɛdua ɔ Ra ne anwo zo yeahile Ye menli adenle ɛnɛ. Kɛzi yɛmaa Gyihova kile yɛ adenle ɛ?

12. Kɛ ɔkɛyɛ na yɛamaa Gyihova ahile yɛ adenle ɛ?

12 Adenle ko mɔɔ yɛdua zo yɛmaa Gyihova kile yɛ adenle la a le bɛtianwo debiezukoalɛ. Gyihova dua mbuluku mɔɔ akɛlɛ nɔhavo nee nrɛlɛbɛvolɛ ne ɛyɛ la azo ɔfa folɛdulɛ dɔɔnwo ɔmaa yɛ. (Mat. 24:45) Noko saa yɛkulo kɛ folɛdulɛ ɛhye boa yɛ a, ɔwɔ kɛ yɛnyia mekɛ yɛsukoa na yɛfa mɔɔ yɛkɛzukoa la yɛdi gyima. Saa yɛyɛ bɛtianwo debiezukoalɛ a, yɛmaa Gyihova adenle ɔbɔ yɛ nwo bane wɔ ɛtane ɛyɛlɛ nwo. (Dwu. 24) Asoo wɔzukoa debie wɔ yɛ mbuluku ne mɔ bie anu na wɔha ye ɛlɛ kɛ, “Edwɛkɛ ɛhye bɛhɛlɛle bɛmanle me ɔ”? Ɔwɔ kɛ ɛnwu kɛ Gyihova ɛlɛdua ɛhye azo adenrɛdenrɛ wɔ. Kɛmɔ yɛ gɔnwo bie babɔ yɛ bati yeamaa yɛ nye ara yɛ nwo zo la, Gyihova kola dua ye sunsum ne azo ɔmaa yɛnwu kɛ ɔwɔ kɛ yɛyɛ nzenzaleɛ wɔ yɛ subane anzɛɛ yɛ ɛbɛlabɔlɛ nu. Saa yɛdie sunsum nwuanzanwuanza ne adehilelɛ yɛto nu a, ɛnee yɛlɛmaa Gyihova ahile yɛ adenle. (Bɛgenga Edwɛndolɛ 139:23, 24.) Akee bɛmaa yɛha mekɛ dodo nee mɔdenle mɔɔ ɔwɔ kɛ yɛbɔ wɔ yɛ debiezukoalɛ ne anwo la anwo edwɛkɛ.

13. Duzu ati a nrɛlɛbɛ wɔ nu kɛ yɛbadwenle mekɛ nee mɔdenle mɔɔ yɛfa yɛsukoa debie la anwo ɛ?

13 Saa yɛsɛkye mekɛ dɔɔnwo wɔ anyelielɛ ninyɛne nwo a, yɛnrɛnyia bie yɛnrɛyɛ bɛtianwo debiezukoalɛ. Adiema nrenya bie hanle kɛ ɔnyɛ se kɛ ɛbamaa ɛhye azi. Duzu ati ɔ? Ɔhilehilele nu kɛ: “Ɛnɛ, anyelielɛ ninyɛne ɛzo ɛdɛla dɛba ne, yɛɛ ye bolɛ ɛnyɛ se kɛ dɛba ne la. Yɛnwu bie wɔ TV, kɔmputa, yɛɛ moba zo. Yebɔ yɛ yeyia.” Saa yɛannea yɛ nwo boɛ a yɛbahola yɛazɛkye yɛ mekɛ ne dɔɔnwo wɔ anyelielɛ ninyɛne nwo mɔɔ akee yɛnrɛnyia bie yɛnrɛyɛ yɛ ti anwo debiezukoalɛ a. (Ɛfɛ. 5:15-17) Ɔwɔ kɛ yɛ nuhua biala biza ɔ nwo kɛ: “Asoo menyia mekɛ dɔɔnwo mesukoa Nyamenle Edwɛkɛ ne anu ninyɛne mɔɔ anu le kuloonwu la? Saa melɛ ɛdendɛlɛ anzɛɛ gyimalilɛ a yɛɛ mesukoa ɔ?” Bie a yɛbahola yɛava yɛ nɔsolɛ Abusua Ɛzonlenlɛ nee mekɛ mɔɔ yɛfa yɛyɛ yɛ ti anwo debiezukoalɛ la yɛazukoa Baebolo ne kpalɛ na yɛakpondɛ Gyihova nrɛlɛbɛ, kɛmɔ yɛbakpondɛ anwoneɛ mɔɔ vea la. Nrɛlɛbɛ ɛhye bahola abɔ yɛ nwo bane na yeaboa yɛ yeamaa yɛali nɔhalɛ yɛahɔ awieleɛ.—Mrɛ. 2:1-5.

ANWOSESEBƐMANLƐ MAA YƐGYINLA KPUNDII

14. Kɛzi Ngɛlɛlera ne maa yɛnwu kɛ Gyihova dwenle yɛ nganeɛdelɛ nwo ɛ?

14 Devidi hɔle tɛnlabelɛ mɔɔ yɛ abodelɛ la dɔɔnwo anu wɔ ye ɛbɛlabɔlɛ nu. (1 Sam. 30:3-6) Baebolo ne kile kɛ ɛnee Gyihova ze kɛzi Devidi te nganeɛ la. (Bɛgenga Edwɛndolɛ 34:18; 56:8.) Nyamenle ze kɛzi yɛdayɛ noko yɛte nganeɛ la. Saa yɛkakye kɛ Nyamenle ze “mɔɔ nyane ɛha ye” anzɛɛ “mɔɔ ye anyelazo ɛwie la” a, ɔmaa yɛ rɛle kyekye. Edwɛkɛ ɛhye kyekyele Devidi mɔɔ dole edwɛne ɛhye la arɛle: “Wɔ ɛhulolɛ kpundii ne ati mebali fɛlɛko na me nye alie, ɔboalekɛ wɔnwu me amaneɛnwunlɛ; wɔnwu munzule mɔɔ ɛdo me la.” (Edw. 31:7) Noko Gyihova nwu ninyɛne dɔɔnwo tɛla yɛ amaneɛnwunlɛ. Ɔboa yɛ ɔmaa yɛgyinla kpundii ɔlua yɛ rɛle mɔɔ ɔkyekye nee anwosesebɛ mɔɔ ɔfa ɔmaa yɛ la azo. Adenle ko mɔɔ ɔdua zo ɔyɛ ɛhye la a le Keleseɛnema debiezukoalɛ.

15. Duzu a yɛkola yɛsukoa yɛfi Esafe anwubielɛ ne anu a?

15 Esafe anwubielɛ ne maa yɛte deɛmɔti ɔle kpalɛ kɛ yɛbahɔ debiezukoalɛ la abo. Esafe dwenledwenlenle deɛmɔti tenlenema nwu amaneɛ na amumuyɛma di boɛ la anwo, na ɛhye manle ɔ sa nu dole. Ɔnyianle adwenle kɛ nvasoɛ ɛnle Gyihova ɛzonlenlɛ zo. Ɔhanle nganeɛ mɔɔ ɛnee ɔte la anwo edwɛkɛ kɛ: “Nyane hanle me” na “me ahonle futule.” Ɛhye ati ɔhale ekyi na yeagyakyi Gyihova ɛzonlenlɛ. Duzu a boale Esafe manle ɔyɛle nzenzaleɛ a? Ɔhanle kɛ: “Mengɔle Nyamenle Ɛzonlenlɛ Sua ne anu.” Menli mɔɔ sonle Gyihova mɔɔ ɔ nee bɛ bɔle la boale ye manle ɔyɛle nzenzaleɛ. Esafe nwunle kɛ amumuyɛma ɛkpazilɛ ɛndɛnla ɛkɛ dahuu, yɛɛ Gyihova babua ndɛne tenlene. (Edw. 73:2, 13-22) Ɔdwu mekɛ ne bie a yɛbade nganeɛ kɛ Esafe la. Nzisi mɔɔ wɔ Seetan ewiade ne anu la bahola amaa yɛali nyane na yɛ sa nu ado. Noko saa yɛ nee yɛ mediema bɔ a, yɛnyia anwosesebɛ nee moalɛ mɔɔ yɛhyia amaa yɛava anyelielɛ yɛazonle Gyihova la.

16. Kɛzi Hana neazo ne bahola aboa yɛ ɛ?

16 Na saa edwɛkɛ bie mɔɔ ɛzi asafo ne anu la maa ɔyɛ se kɛ ɛbahɔ debiezukoalɛ noko ɛ? Bie a ɛnee ɔwɔ kɛ ɛfa nwolɛ adenle bie mɔɔ ɛlɛ ye wɔ asafo ne anu la ɛto ɛkɛ na ɛhye ɛlɛmaa wɔali nyane. Anzɛɛ bie a ɛ nee adiema bie bɛ nloa ɛnzɛ bɛ nwo. Wɔ tɛnlabelɛ zɛhae anu, Hana neazo ne bahola aboa wɔ. (Bɛgenga 1 Samoɛle 1:4-8.) Ɛnee ɔ hola Pɛnena ka ye ɛya dahuu. Saa abusua ne kabɔ afɔle amaa Gyihova wɔ Hyaelo ɛvolɛ biala a, yɛɛ tɛnlabelɛ ne anu yɛ se kpalɛ maa Hana a. Ɔdi nyane na “ɔsu toonwo mɔɔ aleɛ bɔbɔ ɔnli bie a.” Noko Hana angyakyi ɛleka mɔɔ ɔbahola yeazonle Gyihova Nyamenle la ɛhɔlɛ. Gyihova nwunle ye nɔhalɛlilɛ ne na ɔyilale ye.—1 Sam. 1:11, 20.

17, 18. (a) Ndenle boni azo a bɛwula yɛ anwosesebɛ wɔ debiezukoalɛ bo a? (b) Kɛzi ɛte nganeɛ wɔ ɛlɔlɛ mɔɔ Gyihova da ye ali kile wɔ la anwo ɛ?

17 Ɔwɔ kɛ Keleseɛnema mɔɔ wɔ ɛkɛ ɛnɛ la sukoa Hana neazo ne. Ɔwɔ kɛ yɛkɔ debiezukoalɛ dahuu. Yɛ debiezukoalɛ ne maa yɛnyia anwosesebɛ mɔɔ yɛhyia la. Yeboa yɛ kɔsɔɔti ɛlɛ. (Hib. 10:24, 25) Yɛnwu mediema ɛlɔlɛ wɔ debiezukoalɛ ɛhye mɔ abo, na yemɔ kyekye yɛ rɛle. Kɛ neazo la, edwɛkɛ bie mɔɔ yɛbade ye wɔ ɛdendɛlɛ anzɛɛ mualɛ ɛmanle nu la bahola aha yɛ ahonle. Bie a adiema bie badie edwɛkɛ mɔɔ yɛbaha anzɛɛ ɔbaha edwɛkɛ mɔɔ bamaa yɛ nwo adɔ yɛ la. (Mrɛ. 15:23; 17:17) Na saa yɛto edwɛne mɔɔ bɛto bɛmaa Gyihova la bie a, ɔmaa yɛ anwosesebɛ na yɛ nye die. Saa debie gyegye yɛ a edwɛkɛ mɔɔ yɛbade ye wɔ debiezukoalɛ bo la bahola aboa yɛ. Debiezukoalɛ bo a Gyihova kyekye yɛ “rɛle” na ɔboa yɛ ɔmaa yɛkɔ zo yɛdi nɔhalɛ a.—Edw. 94:18, 19.

18 Gyihova ɛlɔlɛ ne maa yɛte nganeɛ kɛ yɛlɛ banebɔlɛ kɛ edwɛndolɛnli Esafe mɔɔ dole edwɛne ɛhye manle Gyihova la: “Ɛlɛ me sa fema ne anu dahuu. Ɛfa wɔ [folɛdulɛ] ne ɛsinza me.” (Edw. 73:23, 24) Nea kɛzi yɛ nye sɔ ye kpalɛ kɛ Gyihova bɔ yɛ nwo bane maa ngoanelielɛ a!

[Debiezukoalɛ kpuyia ne mɔ]

[Nvoninli wɔ mukelɛ 29]

Gyihova ɛhwe ɛdawɔ noko

[Nvoninli ne mɔ wɔ mukelɛ 30]

Gyihova folɛdulɛ mɔɔ yɛdi zo la bɔ yɛ nwo bane

[Nvoninli wɔ mukelɛ 31]

Anwosesebɛmanlɛ maa yɛgyinla kpundii