Jehova nas varuje za rešitev
»Božja moč [vas] zaradi vaše vere varuje za rešitev, ki je pripravljena, da se razodene v zadnjem obdobju.« (1. PET. 1:5)
1., 2. a) Katero zagotovilo imamo, da nam bo Bog pomagal ostati značajni? b) Kako dobro Jehova pozna vsakega od nas?
»KDOR pa bo zdržal do konca, ta bo rešen.« (Mat. 24:13) Jezus nam je s temi besedami dal jasno vedeti, da moramo, če želimo preživeti, ko bo Bog izvršil obsodbo nad Satanovim svetom, ostati značajni do konca. Vendar to ne pomeni, da Jehova od nas pričakuje, da vztrajamo z lastno modrostjo in močjo. Biblija nam zagotavlja: »Bog je zvest, in ne bo dovolil, da bi bili skušani bolj, kakor lahko prenesete, temveč bo poskrbel tudi za izhod iz skušnjave, da jo boste mogli zdržati.« (1. Kor. 10:13) Kaj nam te besede povedo?
2 Da bi Jehova lahko poskrbel, da ne bi bili skušani bolj, kakor lahko prenesemo, mora vedeti vse o nas, tudi to, kakšne izzive imamo, kakšen je naš značaj, in to, koliko dejansko zmoremo. Toda ali nas Bog res tako dobro pozna? Seveda. Sveto pismo odkriva, da Jehova vsakega od nas pozna do potankosti. Pozna naše vsakodnevno življenje in navade. Vidi lahko celo naše misli in namere srca. (Beri Psalm 139:1–6.)
3., 4. a) Kako iz Davidove izkušnje vidimo, da se Jehova zanima za posameznike? b) Katero izjemno delo Jehova opravlja danes?
3 Ali je sploh verjetno, da bi se Bog tako zanimal za nas, navadne ljudi? Prav o tem vprašanju je razmišljal psalmist David, zato je Jehovu rekel: »Ko gledam tvoje nebo, delo tvojih prstov, luno in zvezde, ki si jih naredil, premišljujem: Kaj je smrtni človek, da se ga spominjaš?« (Ps. 8:3, 4) To vprašanje se mu je morda porodilo na podlagi lastnih izkušenj. Jehova je v njem, najmlajšem Jesejevem sinu, videl moža, ki je bil »po volji njegovemu srcu«, in ga je vzel »od črede [. . .], da bi bil voditelj« nad Izraelom. (1. Sam. 13:14; 2. Sam. 7:8) Predstavljaj si, kako se je počutil David, ko je spoznal, da je bil Stvarnik vesolja pozoren na njegovo premišljevanje, na občutke navadnega pastirčka!
4 Nič manj nismo presunjeni mi, ko razmišljamo o tem, kako zelo se Jehova zanima za nas. K pravemu čaščenju zbira skupaj »dragocenosti vseh narodov« in pomaga svojim služabnikom, da ostanejo značajni. (Hag. 2:7) Da bi bolje razumeli, kako nam Jehova pomaga ohraniti značajnost, najprej razmislimo, kako vleče oziroma vabi ljudi k pravemu čaščenju.
BOG NAS JE PRITEGNIL K SEBI
5. Kako Jehova pritegne ljudi k svojemu Sinu? Povej zgled.
5 Jezus je rekel: »Nihče ne more priti k meni, če ga ne vleče Oče, ki me je poslal.« (Jan. 6:44) Iz teh besed spoznamo, da brez Božje pomoči ne moremo postati Kristusovi učenci. Kako pa Jehova pritegne ovcam podobne ljudi k svojemu Sinu? S pomočjo oznanjevanja dobre novice in po delovanju svetega duha. Ko so bili denimo Pavel in njegovi misijonarski sodelavci v Filipih, so tam srečali žensko po imenu Lidija in ji začeli oznanjati dobro novico. Navdihnjeni zapis se glasi: »Jehova ji je na široko odprl srce, da je sprejela to, kar je Pavel govoril.« Bog ji je s svojim duhom pomagal doumeti sporočilo, kar je pripeljalo do tega, da so se ona in njeni domači dali krstiti. (Apd. 16:13–15)
6. Kako je Bog vse nas pritegnil k pravemu čaščenju?
6 Ali je Lidijin primer osamljen? Še zdaleč ne. Če si posvečen kristjan, je tudi tebe Bog pritegnil k pravemu čaščenju. Prav tako, kakor je nebeški Oče videl nekaj dragocenega v Lidijinem srcu, je videl nekaj dobrega tudi v tebi. Ko si prisluhnil dobri novici, ti je Jehova po svojem svetem duhu pomagal, da si jo razumel. (1. Kor. 2:11, 12) Ko si si prizadeval naučeno udejanjati, je blagoslovil tvoj trud pri izpolnjevanju njegove volje. In ko si mu posvetil svoje življenje, se je iz srca veselil. Zares, vse odkar si stopil na pot življenja, je Jehova ob tebi na vsakem koraku.
7. Kako vemo, da nam bo Bog pomagal ostati zvesti?
7 Jehova nam je pomagal, da smo začeli hoditi z njim, in tudi zdaj, ko se trudimo, da bi mu ostali zvesti, nas ne pušča same. Ve, da v resnico nismo prišli samo po svoji moči, zato v njej tudi ostati ne moremo samo po svoji moči. Apostol Peter je v pismu maziljenim kristjanom rekel: »Božja moč [vas] zaradi vaše vere varuje za rešitev, ki je pripravljena, da se razodene v zadnjem obdobju.« (1. Pet. 1:5) Pravzaprav te besede veljajo za vse kristjane in bi morale zanimati tudi nas danes. Zakaj pa? Če nam Bog ne bi pomagal, mu ne bi mogli ostati zvesti.
VARUJE NAS, DA NE BI ZAŠLI NA STRANPOT
8. Zakaj moramo paziti, da ne bi zašli na stranpot?
8 Zaradi pritiskov življenja in lastne nepopolnosti se lahko zgodi, da nismo več tako osredotočeni na duhovne stvari, poleg tega smo v nevarnosti, da zaidemo na stranpot, ne da bi se tega sploh zavedali. (Beri Galačanom 6:1.) To dobro ponazarja dogodek iz Davidovega življenja.
9., 10. Kako je Jehova Davida obvaroval, da ni zašel na stranpot, in kako pomaga nam danes?
9 Ljubosumni kralj Savel je preganjal Davida, vendar se mu ta ni hotel maščevati in je s tem pokazal občudovanja vredno samoobvladanje. (1. Sam. 24:2–7) Toda kmalu zatem je Davida premagala nepopolnost. Za svoje može je potreboval življenjske potrebščine, zato je rojaka, Izraelca Nabala, spoštljivo prosil za pomoč. Nabal se je odzval z žaljivkami, in Davida je to tako razjezilo, da se je hotel maščevati nad vsemi moškimi iz Nabalove hiše. Ob tem pa je David pozabil, da bi si s pobojem nedolžnih ljudi pred Bogom nakopal krivdo za prelito kri. Zagotovo bi storil usodno napako, če ne bi pravočasno posredovala Nabalova žena Abigajila. David je v tem prepoznal Jehovovo roko in ji rekel: »Naj bo slavljen Jehova, Izraelov Bog, ki te je danes poslal meni naproti! Naj bo blagoslovljena tvoja razumnost in bodi blagoslovljena ti, ki si me danes zadržala, da si nisem nakopal krivde za prelito kri in vzel stvari v svoje roke!« (1. Sam. 25:9–13, 21, 22, 32, 33)
10 Kaj se iz te pripovedi naučimo? Jehova je po Abigajili obvaroval Davida, da ni zašel na stranpot oziroma naredil hude napake. Zelo podobno pomaga nam danes. Seveda ne moremo pričakovati, da bo Bog vsakič, preden bi storili kakšno napako, poslal nekoga, da bi nam to preprečil. Prav tako ne moremo za vsako okoliščino vedeti, kako bo Bog ravnal oziroma kaj vse bo dopustil, da bi se izpolnil njegov namen. (Prid. 11:5) Lahko pa smo prepričani, da se Jehova vedno zaveda naših okoliščin in nam bo pomagal, da mu bomo ostali zvesti. Zagotavlja nam: »Dal ti bom uvid in poučil te bom o poti, po kateri moraš hoditi. Svetoval ti bom, moje oko bo nad teboj.« (Ps. 32:8) Kako nam Jehova svetuje? Kako nam lahko to koristi? In zakaj smo lahko prepričani, da Jehova danes vodi svoje ljudstvo? Poglejmo, kako na ta vprašanja odgovarja knjiga Razodetje.
VARUJEJO NAS NASVETI
11. Kako dobro je Jehova seznanjen s tem, kaj se dogaja v občinah njegovega ljudstva?
11 V videnju, ki je zapisano v 2. in 3. poglavju Razodetja, oslavljeni Jezus Kristus preiskuje sedem občin v Mali Aziji. Videnje odkriva, da Kristus ne gleda le tega, kakšno je splošno stanje v posamezni občini, ampak opazi tudi podrobnosti. Občasno omeni celo posameznike. Vsakokrat tudi primerno pohvali ali svetuje. Kaj lahko na podlagi tega sklenemo? V izpolnitvi tega videnja sedmere občine predstavljajo maziljene kristjane po letu 1914, nasveti, ki so jih dobile, pa lahko veljajo za vse današnje občine Božjega ljudstva po svetu. Zato nič ne zgrešimo, če sklenemo, da Jehova po svojem Sinu dejavno vodi svoje ljudstvo. Kako pa nam njegovo vodstvo lahko koristi?
12. Kako lahko Jehovu dovolimo, da vodi naše korake?
12 Od Jehovovega ljubečega vodstva imamo med drugim lahko korist tako, da osebno preučujemo. Jehova nam po publikacijah razreda zvestega in preudarnega sužnja daje obilje svetopisemskih nasvetov. (Mat. 24:45) Toda da bi nam ti koristili, si moramo vzeti čas, da jih dobro spoznamo in tudi udejanjamo. Osebno preučevanje je torej eno od sredstev, s katerimi nas Jehova »more varovati pred padcem«. (Juda 24) Ali se ti je že kdaj, ko si kaj preučeval v naši literaturi, zazdelo, da je to napisano prav zate? Sprejmi takšne napotke, kakor da bi ti jih dal Jehova. Ravno tako, kot te morda prijatelj narahlo dregne, da bi te na kaj opozoril, te tudi Jehova lahko s svojim duhom opozori na kakšen vidik vedenja ali na kakšno osebnostno značilnost, na kateri se moraš ti – in nedvomno še marsikdo drug – izboljšati. Če smo dovzetni za vodstvo duha, dovolimo Jehovu, da vodi naše korake. (Beri Psalm 139:23, 24.) Glede na vse to, je dobro, da preiščemo svoje preučevalne navade.
13. Zakaj bi bilo modro, da bi preiskali svoje preučevalne navade?
13 Če preveč časa porabimo za razvedrilo, nam to lahko vzame čas, ki ga potrebujemo za osebno preučevanje. Neki brat opaža: »Tako zlahka se zgodi, da kdaj izpustimo osebno preučevanje. Razvedrilo je danes bolj dostopno in bolj poceni kot kdaj prej. Na voljo nam je po televiziji, računalniku in telefonu. Je povsod okoli nas.« Če nismo pazljivi, nam časa za poglobljeno osebno preučevanje lahko začne postopoma zmanjkovati, nazadnje pa nam ga ne ostane nič več. (Efež. 5:15–17) Dobro bi bilo, da bi se vsak od nas vprašal: »Kako pogosto si pri svojem preučevanju vzamem čas, da kopljem globlje po Božji Besedi? Ali to storim samo takrat, kadar se moram pripraviti na kakšen govor ali točko na shodu?« Če je tako, bi morda lahko bolje izkoristili večer za družinsko čaščenje ali osebno preučevanje in s tem v sebi shranili duhovno modrost, ki nam jo Jehova daje, da bi nas obvaroval za rešitev. (Preg. 2:1–5)
SPODBUDE NAS KREPIJO
14. Kako nam Sveto pismo odkriva, da je Jehova pozoren na naše občutke?
14 David je v svojem življenju večkrat preživljal težavne čase. (1. Sam. 30:3–6) Navdihnjene besede, ki jih je zapisal, odkrivajo, da je Jehova poznal njegove občutke. (Beri Psalm 34:18; 56:8.) Bog pozna tudi naše občutke. Kadar smo »strtega srca« ali »skrušenega duha«, nam je še posebej blizu. Že samo to nas lahko deloma potolaži, kakor je Davida, ki je pel: »Veselil in radoval se bom v tvoji srčni dobrotljivosti, saj si videl mojo bedo, spoznal stisko moje duše.« (Ps. 31:7) Toda Jehova ne ostane samo pri tem, da vidi našo stisko. Tudi tolaži nas in spodbuja ter nas s tem krepi. To med drugim dela po krščanskih shodih.
15. Kaj se lahko naučimo iz Asafove izkušnje?
15 Eno od koristi, ki nam jo prinaša obiskovanje shodov, dobro ponazarja izkušnja psalmista Asafa. Asaf je kar naprej razmišljal o krivicah, zato se je začel spraševati, ali je sploh vredno služiti Bogu. Postal je ves obupan. Svoje občutke je takole opisal: »Moje srce je bilo zagrenjeno, in v moje obisti je ostro zarezala bolečina.« Na koncu je že skoraj nehal služiti Jehovu. Kaj je Asafu pomagalo, da je popravil svoje mišljenje? »Bilo je boleče zame, dokler nisem vstopil v veličastno Božje svetišče,« je rekel. Tam je med tistimi, ki so tako kot on častili Jehova, spet dobil pravilen pogled na stvari. Videl je, da je uspeh hudobnih samo kratkotrajen in da bo Jehova gotovo vse uredil tako, kot je prav. (Ps. 73:2, 13–22) Podobno je z nami. Zaradi stresa, ki nam ga povzročajo krivice, katerim smo priče v Satanovem svetu, se lahko utrudimo. Druženje z našimi brati in sestrami na shodih pa nas poživlja in nam pomaga ohranjati veselje pri služenju Jehovu.
16. Kako nam lahko koristi Anin zgled?
16 Kaj pa, če nam je zaradi nekih razmer, povezanih z občino, težko obiskovati shode? Morda si se moral odreči kakšni službeni prednosti in te je zaradi tega sram ali pa se s kom od bratov ali sester ne razumeš najboljše. Če je tako, ti bo morda v pomoč Anin zgled. (Beri 1. Samuelova 1:4–8.) Spomni se, kakšne težave je imela Ana v družini. Druga moževa žena Penina, njena tekmica, jo je neusmiljeno zbadala. Še zlasti nevzdržno je bilo vsako leto, ko so kot družina potovali v Šilo, da bi darovali žrtve Jehovu. Bila je tako žalostna, da je »jokala in ni jedla«. Toda ni dovolila, da zaradi tega ne bi izkoristila priložnosti za čaščenje Jehova. Njeno zvestobo je Jehova opazil in jo za to blagoslovil. (1. Sam. 1:11, 20)
17., 18. a) Kako vse smo spodbujeni na občinskih shodih? b) Kakšne občutke vzbuja v tebi to, da Jehova nežno skrbi za nas, da bi nam pomagal do rešitve?
17 Danes imamo kristjani dober razlog, da posnemamo Ano. Glede obiskovanja shodov moramo biti zvesti. Vsi smo že izkusili, da so shodi vir prepotrebnih spodbud. (Heb. 10:24, 25) Prisrčna krščanska družba, ki jo tam najdemo, nam je v tolažbo. Našega srca se lahko dotakne kakšna misel iz govora ali komentarja. Pred shodom ali po njem nam morda kdo od sovernikov prijazno prisluhne ali pa nam reče kaj, s čimer nas potolaži. (Preg. 15:23; 17:17) Ko združimo svoje glasove v pesmih Jehovu, nam to dvigne duha. Še zlasti takrat, kadar nas bremenijo »tesnobne misli«, potrebujemo spodbude in dobimo jih ravno na shodih, na katerih nas Jehova krepi s svojo »tolažbo« in nas spodbuja v odločenosti, da ostanemo zvesti. (Ps. 94:18, 19)
18 Varni v nežni oskrbi našega Boga čutimo podobno, kakor je psalmist Asaf, ki je Jehovu pel: »Ti si me prijel za desnico. S svojimi nasveti me boš vodil.« (Ps. 73:23, 24) Jehovu smo zares iz vsega srca hvaležni, da nas varuje za rešitev!
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 28]
Tudi tebe je Jehova pritegnil k sebi.
[Slika na strani 30]
To, da upoštevamo Božje nasvete, nas varuje.
[Slika na strani 31]
Spodbude, ki jih dobimo, nas krepijo.
