Cit atir i jami ma tye

Cit atir ka ma nyuto lok ma tye iye

Jehovah Aye “Ngat Ma Nyuto Mung Ducu Mukanne”

Jehovah Aye “Ngat Ma Nyuto Mung Ducu Mukanne”

Jehovah Aye “Ngat Ma Nyuto Mung Ducu Mukanne”

“Ada, Lubangani-ni aye Lubanga ma loyo lwak lubanga-gu ducu, dok en bene Rwot ma loyo luker ducu, en ngat ma nyuto mung ducu mukanne woko ka maleng.”​—DAN. 2:47.

IN IROMO GAMONE NINGO?

Ngo ma Jehovah onyutiwa ma lubbe ki kare me anyim?

Wic abicel mukwongo pa lee ma wiye tye abiro-ni gicung pi lobbe mene?

Kubbe ango ma tye i kin lee ma wiye tye abiro-ni ki cal madit ma Nebukadnejar oneno i lek-ki?

1, 2. Gin ango ma Jehovah onyuto botwa, dok pingo?

 MA PEYA Ker pa Lubanga oturo gamente pa dano, ker mene ma nongo tye ka loc macalo oteka ma loyo lobo ducu? Wan wangeyo lagamme pien Lubanga Jehovah, “ngat ma nyuto mung ducu mukanne woko ka maleng,” onyuto botwa. En konyowa me niang lok i kom gamente magi kun tiyo ki lok ma en omiyo lanebi Daniel gin ki lakwena Jon gucoyo piny.

2 Jehovah omiyo Daniel gin ki Jon guneno ginanyuta mapol ma lubbe ki lee mapat pat. En bene otito bot Daniel te lek mo acel ma kubbe ki cal mo madit adada. Jehovah oweko Daniel gin ki Jon gucoyo jami magi dok kigwokogi i Baibul me pwonyowa. (Rom. 15:4) Jehovah otimo man me jingo genwa ni cokcok-ki, Ker-re bityeko gamente pa dano woko liweng.​—Dan. 2:44.

3. Wek waniang lok pa lunebi i yo matir, ngo ma myero kong waniang mukwongo, ki dong pingo?

3 Ka kiribogi kacel, lok ma Daniel gin ki Jon gucoyo-ni pe miniwa ngec i kom ker aboro keken, nyo gamente pa dano, ento bene nyuto awene ma gibileyo iye ka tyen luwotgi. Wan watwero niang lok pa lunebi-ni ka ce waniang lok mukwongo pa lanebi ma kicoyo i Baibul. Pingo? Pien cobbe pa lok pa lanebi mukwongo-ni aye obedo pen lok me Baibul. Man aye guti ma lok pa lunebi ducu me Baibul gicung iye.

LAKWARO PA CATAN KI LEE MA WIYE TYE ABIRO

4. Ngagi ma gitye but lakwaro pa dako-ni, dok lakwaro man bitimo gin ango?

4 I nge jemo ma obedo i poto me Eden, Jehovah ocikke ni “dako” mo binywalo “lakwaro,” nyo latin. * (Kwan Acakki 3:15 ki lok ma tye i tere piny.) Lakwaro meno binyoto wii twol, Catan. Lacen, Jehovah onyuto ni lakwaro man bia ki i doggola pa Abraim, bibedo Laicrael, a ki i kaka pa Juda, ki i dog ot pa Kabaka Daudi. (Acak. 22:15-18; 49:10; Jab. 89:3, 4; Luka 1:30-33) Kricito Yecu aye obedo bute mukwongo pa lakwaro man. (Gal. 3:16) Lukricitayo ma kiwirogi gitye bute me aryo pa lakwaro man. (Gal. 3:26-29) Yecu kacel ki jo ma kiwirogi-ni giribbe me cako Ker pa Lubanga, dok Lubanga bitic ki Ker man me tyeko Catan.​—Luka 12:32; Rom. 16:20.

5, 6. (a) Daniel gin ki Jon guwacci oteka madongo adi ma gibiloyo lobo? (b) Wic pa lee ma kiloko i kome i buk me Niyabo-ni gicung pi gin ango?

5 I lok mukwongo pa lanebi ma kiwaco i poto me Eden, Jehovah owaco ni Catan bibedo ki “lakwaro.” Lakware-ni bibedo ki mone nyo adage i kom lakwaro pa dako. Angagi ma gitye lakwaro Catan? Jo ducu ma gilubo adage ma Catan tye kwede i kom Lubanga dok pe gimito jo pa Lubanga. Cakke con i tekwaro pa dano, Catan oyubo jone i gamente mapat pat, nyo ker. (Luka 4:5, 6) Ento, ker pa dano manok keken aye guwoto lwetgi malit atika i kom jo pa Lubanga ma gin aye jo Icrael me kare ca nyo Lukricitayo ma kiwirogi. Pingo lok man pire tek? Pire tek pienni tito gin mumiyo ginanyuta ma Daniel gin ki Jon guneno-ni nyuto oteka aboro keken.

6 I agikki me cencwari me acel K.M., Yecu omiyo lakwena Jon oneno ginanyuta mapol ma gicungo wi dano adada. (Yabo. 1:1) Acel i kine, Jon oneno Larac-ci, ma en aye min kulu madit-ti, tye ocung i dog nam mo madit ma pe twere. (Kwan Niyabo 13:1, 2.) Jon bene oneno lee mo ma kelo lworo tye ka katti ki i nam meno ci ogamo twero ki bot Larac-ci. Lacen, lamalaika otito bot Jon ni lee ca, ma wiye tye abiro-ni, ma obedo cal pa lee ma tye i Niyabo 13:1, wiye gin abiro-ni gicung pi “luker abiro,” nyo gamente. (Yabo. 13:14, 15; 17:3, 9, 10) I kare ma Jon coyo buk me Niyabo, ker abic onongo dong gupoto woko, acel onongo pud tye ka loc, ki acel onongo “peya obino.” Ker nyo oteka magi ma gibiloyo lobo-ni mono gubedo lobbe mene? Kong dong wanyamu ki acel acel lok i kom wi lee man kit ma kitito kwede i buk me Niyabo. Dok bene wabineno kit ma buk pa Daniel omedo kwede ngec matut i kom ker magi, cencwari mapol anyim ma peya onongo gucako loc.

EJIPT KI ACIRIA​—WIC ME ACEL KI ARYO

7. Wic me acel pa lee-ni cung pi lobo mene, dok pingo?

7 Wic me acel pa lee-ni cung pi Ejipt. Pingo? Pien Ejipt obedo oteka mukwongo loyo lobo dok onyuto adagene i kom jo pa Lubanga. Likwayo pa Abraim​—ma kiciko ni lakwaro pa dako-ni bia ki iye-ni onongo gunya mapol ata i lobo Ejipt. I ngeye, Ejipt odiyo dok ouno jo Icrael. Catan otemo tyeko jo pa Lubanga woko ma onongo peya kinywalo lakwaro ma kiciko pire-ni. I yo ango? En otimo man kun tugo cwiny Parao wek onek lutino co ducu pa jo Icrael. Jehovah pe oye ni meno otimme dok olaro jone ki i opii i lobo Ejipt. (Nia 1:15-20; 14:13) Lacen, Jehovah omiyo botgi lobo ma en Ociko Pire.

8. Wic me aryo pa lee-ni cung pi oteka mene, dok en otemo timo gin ango?

8 Wic me aryo pa lee-ni cung pi Aciria. Ker man ma onongo tek tutwal-li bene otemo tyeko jo pa Lubanga woko. I pen lok kikome, Jehovah otiyo ki Aciria calo odoo me pwodo kaka apar me Icrael pi timgi me woro cal ki bedo lujemo. Ento lacen, Aciria olwenyo i kom Jerucalem. Catan nen calo onongo tye ki miti me tyeko jo me doggola ma onongo myero kinywal iye Yecu-ni. Tim ma kit meno pe obedo yub pa Jehovah, dok en olaro jone ma gin lugen-ni i yo me tango kun neko lumony me Aciria.​—2 Luker 19:32-35; Ic. 10:5, 6, 12-15.

BABILON—WIC ME ADEK

9, 10. (a) Jehovah oye ni jo Babilon gutim gin ango? (b) Wek lok pa lanebi ocobbe, ngo ma myero kong otimme?

9 Lee ma Jon oneno-ni wiye me adekke cung pi ker ma onongo bomane madit loyo obedo Babilon. Jehovah oye ni Lubabilon gutur Jerucalem dok guter jo Icrael i opii kunnu. Ma peya man otimme, Jehovah ociko jo Icrael ma gin lujemo-ni ni peko ma kit meno bipoto i komgi. (2 Luker 20:16-18) En otito ni doggola pa luker ma kiwacci onongo gubibedo i wi “komker pa Rwot [Jehovah]” i Jerucalem-mi dong bibedo pe. (1 Tekwaro 29:23) Ento, Jehovah bene ocikke ni lakwaro mo acel pa Kabaka Daudi, ma en aye ‘ngat ma kiyero,’ bibino dok bigamo twero meno.​—Ejek. 21:25-27.

10 Lok mukene pa lanebi nyuto ni ka Meciya ma kiciko pireni, nyo Ngat ma Kiwiro-ni bibino, nongo Lujudaya pud gitye ka miyo woro i ot pa Lubanga i Jerucalem. (Dan. 9:24-27) Lok ma lunebi gucoyo wacon ma peya kitero Luicrael i opii i Babilon onyuto ni Meciya kibinywalone i Beterekem. (Mika 5:2) Wek lok magi pa lunebi-ni gucobbe, mitte ni myero kong kigony Luicrael woko ki i opii, gudok cen i lobogi dok guroc ot pa Lubanga. Ento inongo ni Babilon onongo pe gonyo opiine atata. Ngo ma onongo kiromo timone me cobo ariya man? Jehovah omiyo lagamme bot lunebine.​—Amoc 3:7.

11. Ma lubbe ki lok pa Daniel gin ki Jon, jami mene ma gicung pi Ker me Babilon? (Nen lok ma tye i tere piny.)

11 Lanebi Daniel onongo tye i kin jo ma kiterogi i opii i Babilon. (Dan. 1:1-6) Jehovah onyuto bot Daniel ker ma locgi bilubbe aluba dok ker magi gibileyo ka tyen Babilon. Jehovah onyuto mung magi kun tiyo ki ginanyuta mapat pat. Me laporre, en oweko Nebukadnejar, kabaka me Babilon oleko lek i kom cal mo madit ma kiyubo ki jami mapat pat. (Kwan Daniel 2:1, 19, 31-38.) Jehovah onyuto bot Daniel ni wi cal man ma kitiyo ki jabu-ni cung pi Ker me Babilon. * Kore kacel ki bade ma kiyubo ki ryal-li cung pi oteka ma biloyo lobo i nge tur pa Babilon. Oteka meno mono bibedo ker mene, dok bitero jo pa Lubanga nining?

MEDIA KI PERCIA​—WIC ME ANGWENNE

12, 13. (a) Gin ango ma Jehovah onyuto ma lubbe ki turo Babilon? (b) Pingo pore tutwal ni Media ki Percia cung pi wic me angwenne pa lee ma wiye tye abiro-ni?

12 Mwaki makato miya acel ma peya kinywalo Daniel, Jehovah onyuto bot lanebi Icaya lok matut i kom ker ma bibedo oteka ma loyo lobo kun bene bituro Babilon. Jehovah pe onyuto keken kit ma kibituro kwede Babilon, ento onyuto wa nying ngat ma biturone. Laloc man aye Ciro, me lobo Percia. (Ic. 44:28–45:2) Daniel oneno ginanyuta aryo mukene ma lubbe ki Ker me Media ki Percia. I ginanyuta acel, ker-ri kiporo ki nguu ma otingo tyene tungcel malo. Kiwacce ni oa malo ‘omwod ringo madwong.’ (Dan. 7:5) I ginanyuta me aryone, Daniel oneno nyok romo ma tunge tye aryo.​—Dan. 8:3, 20.

13 Jehovah otiyo ki Ker me Media ki Percia me turo Babilon pi cobo lok pa lanebi-ni ki dok dwoko cen jo Icrael i lobogi. (2 Tekwaro 36:22, 23) Ento, oloyo matidi adada kono onongo ker man otyeko jo pa Lubanga woko. Buk pa Esta nyuto Aman, ngat ma onongo tye praim minista me lobo Percia ni, obedo ki pulan mo marac. En oketo yub ni myero kityek dok kijwer Lujudaya woko ducu ma onongo gitye i te ker malac me Percia dok omoko nino dwe ma nek lumuku man myero otimme iye labongo keng. Ento inongo ni Jehovah dok aye ogwoko jone ki i adage pa lakwaro Catan. (Esta 1:1-3; 3:8, 9; 8:3, 9-14) Pi meno, opore mada ni Media ki Percia, cung pi wic me angwenne pa lee ma wiye tye abiro ma kiloko pire i buk me Niyabo-ni.

GRIK​—WIC ME ABICCE

14, 15. Ngec ango matut ma Jehovah omiyo i kom Ker me Grik me kare macon?

14 Kit ma kitito kwede i Niyabo, wi lee-ni me abicce cung pi Grik. Kit ma Daniel onyuto kwede con i kare ma otito te lek pa Nebukadnejar-ni, em cal ca kacel ki iye ma kitiyo ki mola-ni cung pi Grik. Daniel bene oneno ginanyuta aryo mapat pat ma cimo kit ma ker me Grik bibedo kwede ki dong lalocce ma biywek adada-ni.

15 I ginanyuta acel, Daniel oneno Grik ma kiporo ki lee ma obedo calo kwac dok bwome tye angwen, ma nyuto ni ker man bituro ker mukene-ni oyotoyot ma pe twere. (Dan. 7:6) I ginanyuta me aryone, Daniel otito kit ma nyok dyel mo ma tunge tye acel madit oneko kwede oyotoyot nyok romo ma tunge tye aryo, Media ki Percia. Jehovah owaco bot Daniel ni nyok dyel man cung pi Grik dok tunge acel madit-ti cung pi kabaka acel me ker meno. Daniel bene omedde kun coyo ni tunge madit-ti bitur woko ci angwen mukene matitino bitwi leyo kakare. Kadi bed ni lok pa lanebi man kicoyo mwaki miya mapol ata ma peya Grik odoko oteka ma loyo lobo, lok ducu ma kicoyo i kome gucobbe. Alegijanda Madit-ti, ngat ma obedo kabaka ma muywek loyo i tekwaro me Grik-ki, aye otelo wi mony me turo Media ki Percia. Tung nyok dyel-li otur woko oyotoyot i kare ma kabaka man madit-ti oto atura ma onongo tye mwaka 32 keken ma ker-re onongo dong omoko matek. Lacen, ludito wi monnye gin angwen guleyo ker-re.​—Kwan Daniel 8:20-22.

16. Gin ango ma kabaka Antiochus IV otimo?

16 I nge turo Percia, Grik oloyo jo Icrael. I kare meno, Lujudaya onongo dong gudok cen i Lobo ma Kiciko Pire dok bene guroco ot pa Lubanga ma i Jerucalem woko. Gin onongo pud gitye jo pa Lubanga, dok ot pa Lubanga ma kiroco-ni tye ka ma dano ducu gibino ka woro iye. Ento, i cencwari me aryo K.M.P., Grik, wic me abicce pa lee ca, owoto lwete i kom jo pa Lubanga. Kabaka Antiochus IV, ngat acel i kin jo ma guleyo ka tyen Alegijanda oyubo keno tyer pa lukamfiri i ot me woro Lubanga i Jerucalem dok owacci jo ma gibilubo dini pa Lujudaya myero kinekgi woko. Man pud dong tim mo me adage ma lakwaro Catan onyuto ya! I nge kare manok keken, oteka mukene ma loyo lobo oleyo ka tyen Grik. Lobo mene ma bibedo wic me abicelle pa lee-ni?

ROMA​—WIC ME ABICELLE, “GER MIYO KOM DANO MYEL”

17. Gin ango ma pire tek ma wic me abicelle pa lee-ni otimo me cobo Acakki 3:15?

17 Roma onongo tye oteka ma loyo lobo i kare ma Jon oneno lee ma wiye tye abiro-ni i ginanyuta. (Yabo. 17:10) Roma obedo wi lee-ni me abicelle dok ocobo but lok mo ma pire tek adada ma lubbe ki lok mukwongo pa lanebi ma nonge i Acakki 3:15. Catan otiyo ki ludito me Roma me ‘tongo opuny’ lakwaro ma kiciko pire-ni. Gutimo man nining? Gin guyimo adot gobagoba i kom Yecu ni en pe cwako gamente ka lacen gunekke. (Mat. 27:26) Ento ret meno pe orii, pien Jehovah ocero Yecu woko.

18. (a) Rok mene manyen ma Jehovah oyero, dok pingo? (b) I yo ango ma lakwaro twol omedde ki nyuto adagene i kom lakwaro dako-ni?

18 Ludito dini pa Lujudaya kacel ki Roma guribo doggi i kom Yecu, dok pol pa dano bene gukwere woko. Pi man, Jehovah okwero rok me Icrael. (Mat. 23:38; Tic. 2:22, 23) En oyero rok manyen, ‘Luicrael pa Lubanga.’ (Gal. 3:26-29; 6:16) Rok meno aye Lukricitayo ma kiwirogi ma tye iye Lujudaya ki Lurok. (Ep. 2:11-18) I kare ma Yecu oto ci ocer, lakwaro twol omedde ki nyuto akemo i kom lakwaro pa dako-ni. Pi tyen makato acel kulu, Roma otemo jwayo kacokke pa Lukricitayo ma kiwirogi, bute me aryo pa lakwaro-ni. *

19. (a) Gin ango ma Daniel owaco i kom wic me abicel pa lee-ni? (b) Gin ango ma wabinyamo ipwony mukene?

19 I lek pa Nebukadnejar ma Daniel otito tere-ni, nyonyo me oloto tyen cal-li cung pi Roma. (Dan. 2:33) Daniel pe oneno ginanyuta ma loko i kom Ker me Roma keken ento oteka mukene bene ma biloyo lobo, ma bia ki i kom Roma. (Kwan Daniel 7:7, 8.) Pi cencwari mapol, Roma onongo tye calo lee ‘mager ma miyo kom dano myel marac ma lworo nongo oketo komgi woko, dok tekone onongo dwong ma pe wacce.’ Ento, lok pa lanebi-ni wacci “tunge apar-ri” bitwi ki i kerre kun acel keken ki i kine aye bibedo tek loyo. Tunge apar-ri gubedo gin ango, dok tunge matidi-ni cung pi gin ango? I yo ma nining ma tunge matidi-ni rwatte kwede ki jami ma kititogi madok i kom cal madit ma Nebukadnejar oneno-ni? Pwony ma lubo man i pot karatac 16 binyamo lagam pi lapeny magi.

[Lok ma tye piny]

^ Dako man cung pi cwec me cwiny ma gitye i polo ma kilwongogi kacel calo iwacci gitye dako pa Jehovah. (Ic. 54:1; Gal. 4:26; Yabo. 12:1, 2) Nyig lok ma kigonyo kany ni likwayi-ni cung pi ngat acel keken ni lakwaro.

^ Kinyuto ni Babilon aye obedo wi cal ma kiloko pire i buk pa Daniel-li ki dok wiye me adekke pa lee ma kiloko pire i buk me Niyabo. Nen cal ma tye i pot karatac 14 ki 15.

^ Kadi bed Roma ojwero Jerucalem i mwaka 70 K.M., gin meno mutimme-ni pe kubbe ki cobbe pa Acakki 3:15. I kare meno, jo Icrael onongo dong gipe rok ma Lubanga oyero.

[Peny me Kwan]