Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Wulu kɔ nuninyɛne ne azo

Gyihova “Sa Fealera Nu Ninyɛne Gua Zolɛ”

Gyihova “Sa Fealera Nu Ninyɛne Gua Zolɛ”

Gyihova “Sa Fealera Nu Ninyɛne Gua Zolɛ”

“Nɔhalɛ, wɔ Nyamenle ne le nyamenle kɔsɔɔti bɛ Nyamenle, yɛɛ ɔle arelemgbunli kɔsɔɔti bɛ Awulae. Ɔle Nyamenle mɔɔ sa fealera nu ninyɛne gua zolɛ a.”—DAN. 2:47.

KƐZI ƐBAYE Ɔ NLOA Ɛ?

Edwɛkɛ mɔɔ ɔbazi kenlebie la boni a Gyihova ɛye ɛhile yɛ a?

Nane anwo ɛzulolɛ ne ati nsia ne mɔɔ lumua la gyi ɛkɛ maa duzu?

Abusuabɔlɛ boni a wɔ nane anwo ɛzulolɛ ne nee ananze ne mɔɔ Nɛbukadenɛza nwunle ye la avinli a?

1, 2. Duzu a Gyihova ɛla ye ali ɛhile yɛ a, na duzu ati ɔ?

ARANE boni mɔ a bɛali tumi wɔ azɛlɛ ye azo wɔ mekɛ mɔɔ Nyamenle Belemgbunlililɛ ne barazɛkye alesama tumililɛ la ɛ? Yɛze mualɛ ne ɔluakɛ Gyihova Nyamenle “mɔɔ sa fealera nu ninyɛne gua zolɛ” la, ɛla ye ali ɛhile yɛ. Yelua ye edwɛkɛ ne mɔɔ ngapezonli Daneɛle nee ɛzoanvolɛ Dwɔn hɛlɛle la azo yela arane ɛhye mɔ ali.

2 Gyihova manle bɛnwunle nane ngakyile mɔɔ badoɔdoa zo ara la wɔ ɛnyelɛzodeɛnwunlɛ nu. Eza ɔhanle debie mɔɔ ananze totohyia ne gyi ɛkɛ maa la ɔhilele Daneɛle. Gyihova manle bɛhɛlɛle edwɛkɛ zɔhane wɔ Baebolo ne anu amaa yeaboa yɛ. (Wulo. 15:4) Ɔyɛle ɛhye amaa anyelazo mɔɔ yɛlɛ kɛ ɔnrɛhyɛ ye Belemgbunlililɛ ne bazɛkye alesama arane kɔsɔɔti la anu amia.—Dan. 2:44.

3. Saa yɛbade ngapezo mɔɔ wɔ Baebolo ne anu la abo kpalɛ a, duzu a ɔwɔ kɛ yɛdumua yɛte ɔ bo a, na duzu ati ɔ?

3 Daneɛle nee Dwɔn kɛlɛtokɛ ne maa yɛnwu arelemgbunli, anzɛɛ alesama tumililɛ mɔtwɛ mɔɔ badoɔdoa zo ara la. Noko, kyesɛ yɛte ngapezo mɔɔ ɔlumua wɔ Baebolo ne anu la abo kolaa na yɛahola yɛade ngapezo ɛhye mɔ abo kpalɛ. Duzu ati ɔ? Ɔluakɛ Baebolo mumua ne gyi ngapezo ɛhye mɔɔ bɛbali nwolɛ gyima la azo.

ƐWƆLƐ NE ABOZONLI NE NEE NANE ANWO ƐZULOLƐ NE

4. Nwane mɔ a ka bɔ nu yɛ raalɛ ne abozonli ne a, na duzu a zɔhane abozonli ne bayɛ a?

4 Gyihova bɔle ɛwɔkɛ wɔ Yidɛn atuadelɛ ne anzi mekɛ ekyi bie anu kɛ, “raalɛ” ne banyia ɔ “ra” anzɛɛ abozonli. * (Bɛgenga Mɔlebɛbo 3:15.) Awieleɛ bɔkɔɔ ne, abozonli zɔhane bagelegele ɛwɔlɛ ne, Seetan, ati. Nzinlii, Gyihova manle ɔlale ali kɛ abozonli zɔhane bavi Ebileham anu a ara a. Ɔbayɛ Yizilayɛnli, ɔbavi Dwuda abusua nu, yɛɛ ɔbayɛ Belemgbunli Devidi alɔnra. (Mɔl. 22:15-18; 49:10; Edw. 89:3, 4; Luku 1:30-33) Kelaese Gyisɛse a ɛnee le abozonli ne foa titile a. (Gal. 3:16) Keleseɛne asafo ne anu amra mɔɔ bɛva sunsum ne bɛkpokpa bɛ la a le abozonli ne foa mɔɔ tɔ zo nwiɔ la a. (Gal. 3:26-29) Gyisɛse nee menli ɛhye mɔ mɔɔ bɛkpokpa bɛ la a ka bɔ nu yɛ Nyamenle Belemgbunlililɛ ne mɔɔ Nyamenle balua zo abɛtɛ Seetan la a.—Luku 12:32; Wulo. 16:20.

5, 6. (a) Ewiade tumililɛ nyɛ a Daneɛle nee Dwɔn hanle bɛ nwo edwɛkɛ a? (b) Nane anwo ɛzulolɛ ne mɔɔ wɔ Yekile buluku ne anu la ati ne mɔ gyi ɛkɛ maa duzu?

5 Zɔhane ngapezo ne mɔɔ lumua mɔɔ bɛhanle ye wɔ Yidɛn la hilele kɛ Seetan banyia ɔ “ra” anzɛɛ abozonli. Seetan abozonli ne bakpɔ raalɛ ne abozonli ne. Nwane mɔ a ka bɔ nu yɛ ɛwɔlɛ ne abozonli ne a? Bɛdabɛ mɔɔ bɛsukoa kɛzi Seetan kpɔ Nyamenle na bɛdwazo bɛtia Nyamenle menli la. Ɔvi tete, Seetan ɛboɔboa ɔ bo zo amra anloa yeyɛ bɛ maanyɛlɛ ngyehyɛleɛ ngakyile, anzɛɛ arelemgbunlililɛ. (Luku 4:5, 6) Noko akee, alesama arelemgbunli ɛhye mɔ anu ekyi bie ala a nyianle Nyamenle menli, Yizilayɛma anzɛɛ Keleseɛne asafo ne anu amra mɔɔ bɛkpokpa bɛ la anwo zo tumi a. Duzu ati a edwɛkɛ ɛhye anwo hyia ɛ? Ɔluakɛ ɔmaa yɛnwu deɛmɔti Daneɛle nee Dwɔn ɛnyelɛzodeɛnwunlɛ ne ka arelemgbunli ɛhye mɔ anu mɔtwɛ ala anwo edwɛkɛ la.

6 Ɛvolɛ kɛyɛ apenle nwiɔ ɛne, Gyisɛse manle Dwɔn nwunle ɛnyelɛzodeɛnwunlɛ mɔɔ yɛ azibɛnwo la bie mɔ. (Yek. 1:1) Wɔ ko anu, Dwɔn nwunle Abɔnsam mɔɔ bɛyɛ ɔ nwo nvoninli kɛ nane anwo ɛzulolɛ ne mɔɔ zɔho ɛlɛnrɛne la kɛ ɔgyi nyevile kpole ne anloa. (Bɛgenga Yekile 13:1, 2.) Eza Dwɔn nwunle nane anwo ɛzulolɛ bie kɛ ɔvi nyevile zɔhane anu ɔlɛfo yeara file zo na Abɔnsam manle ye tumi kpole. Nzinlii, anwumabɔvolɛ bie hanle hilele Dwɔn kɛ nane kɔkɔlɛ ne mɔɔ ɔ ti le nsuu, mɔɔ yemɔ a ɔle nane ne mɔɔ wɔ Yekile 13:1 ananze ne la, gyi ɛkɛ maa “arelemgbunli [anzɛɛ arane] nsuu.” (Yek. 13:14, 15; 17:3, 9, 10) Mekɛ mɔɔ Dwɔn kɛlɛ ye edwɛkɛ ne la, ɛnee nuhua nnu ɛbɔ aze, ko tɛdi ye belemgbunli, yɛɛ ko ne mɔɔ ɛha la “bɔ zo mɔɔ bara a.” Ewiade arelemgbunli anzɛɛ tumililɛ ɛhye mɔ a le boni? Bɛmaa yɛzuzu nane ne mɔɔ bɛha ɔ nwo edwɛkɛ wɔ Yekile buluku ne anu la ati ne ko biala anwo. Eza yɛbanwu arelemgbunli ɛhye mɔ anwo edwɛkɛ dɔɔnwo wɔ Daneɛle buluku ne anu. Ɔhanle bie mɔ anwo edwɛkɛ ɛvolɛ dɔɔnwo bɔbɔ na bɛara.

ADILE NWIƆ NE MƆƆ LUMUA​—YIGYIBITI NEE ASELEA

7. Duzu a tile ne mɔɔ lumua la gyi ɛkɛ maa a, na kɛmɔti ɛ?

7 Nane ne ati ne mɔɔ lumua la gyi ɛkɛ maa Yigyibiti. Kɛmɔti ɛ? Ɔluakɛ Yigyibiti a le tumi mɔɔ lumua mɔɔ vale ɛkpɔlɛ rale Nyamenle menli nwo zo a. Ebileham abozoamra mɔɔ raalɛ ne abozonli ne mɔɔ bɛbɔle ɔ nwo ɛwɔkɛ bavi bɛ nu ara la abo dale wɔ Yigyibiti. Yigyibitima hilele Yizilayɛma nyane. Seetan bɔle mɔdenle kɛ ɔbɔ Nyamenle menli ne abo zo na abozonli ne amba. Wɔ adenle boni azo? Ɔlua Falo mɔɔ ɔvale ye ɔlile gyima kɛ ɔhu Yizilayɛ ngakula mrenya kɔsɔɔti la azo. Gyihova zile zɔhane mɔdenlebɔlɛ ne adenle na ɔliele ye menli ne ɔvile akɛlɛzonlenlɛ nu wɔ Yigyibiti. (Ade. 1:15-20; 14:13) Nzinlii, ɔmanle Yizilayɛma hɔdɛnlanle Ɛwɔkɛ Azɛlɛ ne azo.

8. Duzu a tile ne mɔɔ tɔ zo nwiɔ la gyi ɛkɛ maa a, na duzu a ɔbɔle mɔdenle kɛ ɔyɛ a?

8 Nane ne ati ne mɔɔ tɔ zo nwiɔ la gyi ɛkɛ maa Aselea. Tumililɛ ɛhye noko bɔle mɔdenle kɛ ɔbɔ Nyamenle menli ne abo zo. Gyihova luale Aseleama anwo zo hwenle mbusua-bulu belemgbunlililɛ ne anzo wɔ bɛ awozonle ɛzonlenlɛ nee bɛ atuadelɛ ne anwo. Noko, Aselea akee tetale Gyɛlusalɛm. Bie a Seetan nyianle adwenle kɛ ɔbɔ dehelɛ abusua ne mɔɔ ɛnee Gyisɛse bavi nu ara la abo zo. Ɛnee Gyihova ɛngulo kɛ bɛsɛkye ye menli ne mɔ, yemɔti ɔzɛkyele kpɔvolɛma ne na ɔliele ye menli ne.—2 Arl. 19:32-35; Aye. 10:5, 6, 12-15.

TILE MƆƆ TƆ ZO NSA​—BABELƆN

9, 10. (a) Duzu a Gyihova manle Babelɔnma yɛle a? (b) Duzu a ɛnee ɔwɔ kɛ ɔsi na ngapezo ne ara nu a?

9 Nane ne mɔɔ Dwɔn nwunle ye la ati ne mɔɔ tɔ zo nsa la gyi ɛkɛ maa belemgbunlililɛ ne mɔɔ ɛnee ye suakpole a le Babelɔn la. Gyihova manle Babelɔnma zɛkyele Gyɛlusalɛm na bɛvale ye menli ne bɛhɔle nlɔnu. Noko, Gyihova bɔle Yizilayɛma ɛhye mɔ mɔɔ ɛnee ɛde atua la kɔkɔ kolaa na anyiemgba ɛhye ado bɛ. (2 Arl. 20:16-18) Ɔhanle kɛ bɛbaye alesama arelemgbunli mɔɔ ɛnee bɛde “belemgbunli ebia ne mɔɔ [Gyihova] ɔdaye yehyehyɛ” ye wɔ Gyɛlusalɛm azo la, bɛavi ɛkɛ. (1 Edk. 29:23) Noko akee, eza Gyihova bɔle ɛwɔkɛ kɛ Belemgbunli Devidi abozonli bie, “ahenle mɔɔ ɔle ye ɛdeɛ la” bara na bɛava tumililɛ ne bɛamaa ye.—Yiz. 21:25-27.

10 Ngapezo bieko hanle kɛ mekɛ mɔɔ Mɛzaya ne mɔɔ bɛbɔle ɔ nwo ɛwɔkɛ, anzɛɛ Ahenle Mɔɔ Bɛkpokpa ye la bara la, ɛnee Dwuuma tɛsonle wɔ Gyɛlusalɛm ɛzonlenlɛ sua ne anu. (Dan. 9:24-27) Kolaa na bɛahye Yizilayɛma bɛahɔ nlɔnu wɔ Babelɔn la, ngapezo bie hanle kɛ bɛbawo sonla ɛhye wɔ Bɛtelɛhɛm. (Mae. 5:2) Saa ngapezo zɔhane mɔ bara nu a, ɛnee ɔwɔ kɛ bɛye Dwuuma bɛfi akɛlɛzonlenlɛ nu na bɛsia bɛkɔ bɛ sua zo bɛkɔsi ɛzonlenlɛ sua ne. Noko ɛnee Babelɔnma ɛngyakyi bɛ ahanra. Kɛ ɔkɛyɛ na bɛali ngyegyelɛ ɛhye azo ɛ? Gyihova manle ye ngapezoma nwunle ngyegyelɛ ne sɔbelɛ.—Emɔ. 3:7.

11. Ninyɛne boni mɔ a bɛvale bɛyɛle Babelɔn Tumi ne anwo nvoninli a? (Nea ɔ bo ɛkɛ edwɛkɛ ne.)

11 Ɛnee ngapezonli Daneɛle boka menli mɔɔ bɛvale bɛ bɛhɔle nlɔnu wɔ Babelɔn la anwo. (Dan. 1:1-6) Gyihova luale ɔ nwo zo lale arelemgbunli mɔɔ badoɔdoa zo ara wɔ ewiade tumi zɔhane anzi la ali. Gyihova luale sɛkɛlɛneɛ ngakyile zo zale fealera nu edwɛkɛ ɛhye mɔ guale zo. Kɛ neazo la, ɔmanle Babelɔn Belemgbunli Nɛbukadenɛza nwunle ananze totohyia bie mɔɔ bɛva mbulalɛ ngakyile a bɛyɛ la wɔ ɛlalɛ nu. (Bɛgenga Daneɛle 2:1, 19, 31-38.) Gyihova luale Daneɛle anwo zo ɔlale ye ali kɛ ananze ne ati ne mɔɔ ɔle ezukoa nvutuke la, gyi ɛkɛ maa Babelɔn Tumi ne. * Bɛvale ɔ kɛnra ne nee ɔ sa ne mɔɔ le dwɛtɛ fufule la bɛyɛle ewiade tumi ne mɔɔ ɔbali Babelɔn anzi la anwo nvoninli. Tumililɛ ɛhye bayɛ boni, na kɛzi ɔbayɛ Nyamenle menli ɛ?

TILE MƆƆ TƆ ZO NNA​—MIDEA NEE PƐHYEA

12, 13. (a) Duzu a Gyihova lale ye ali wɔ Babelɔn azedɔlɛ nwo a? (b) Duzu ati a ɔfɛta kɛ bɛvale nane ne ati ne mɔɔ tɔ zo nna la bɛyɛle Midea nee Pɛhyea anwo nvoninli ɛ?

12 Ɔhale ɛvolɛ mɔɔ bo ɛya ko na bɛawo Daneɛle la, Gyihova luale ngapezonli Ayezaya anwo zo ɔlale ewiade tumi mɔɔ ɔbazɛkye Babelɔn la ali. Gyihova lale adenle mɔɔ bɛbalua zo bɛazɛkye Babelɔn suakpole ne nee ahenle mɔɔ ɔbazɛkye ye la ali. Sonla ɛhye a le Saelɛse mɔɔ vi Pɛhyea la. (Aye. 44:28–45:2) Eza Daneɛle nyianle Midea nee Pɛhyea Ewiade Tumililɛ ne anwo ɛnyelɛzodeɛnwunlɛ nwiɔ. Wɔ ko anu, bɛvale ezizile mɔɔ bɛkpogyale ye foa ko zo la bɛyɛle belemgbunlililɛ ne anwo sɛkɛlɛneɛ. Bɛzele ye kɛ “di nane dɔɔnwo.” (Dan. 7:5) Daneɛle nwunle ye wɔ ɛnyelɛzodeɛnwunlɛ gyɛne nu kɛ bɛva boane nyinli mɔɔ ɔlɛ mɛne nwiɔ la bɛyɛ ewiade tumi ɛhye anwo sɛkɛlɛneɛ.—Dan. 8:3, 20.

13 Gyihova manle Midea nee Pɛhyea Tumi ne zɛkyele Babelɔn na bɛmanle Yizilayɛma ziale hɔle bɛ maanle nu, ɛhye manle ye ngapezo ne rale nu. (2 Edk. 36:22, 23) Noko akee, nzinlii, anrɛɛ belemgbunlililɛ ko ye ala bɔ Nyamenle menli ne abo zo. Ɛseta buluku ne mɔɔ wɔ Baebolo ne anu la ka adwenle ɛtane bie mɔɔ Pɛhyea kpanyinli Heeman vale la anwo edwɛkɛ. Ɔyɛle ngyehyɛleɛ mɔɔ bɛbava bɛabɔ Dwuuma kɔsɔɔti mɔɔ ɛnee wɔ Pɛhyea Belemgbunlimaanle ne anu abo zo bɔkɔɔ a. Ɛnee ɔwɔ kɛ Gyihova eza fa ɔ nwo die nu na ɔbɔ ye menli ne anwo bane ɔfi ɛkpɔlɛ mɔɔ vi Seetan abozonli ne ɛkɛ la anwo. (Ɛst. 1:1-3; 3:8, 9; 8:3, 9-14) Ɛhye ati, ɔfɛta bɔkɔɔ kɛ bɛvale nane ne mɔɔ ɔwɔ Yekile ne anu la ati ne mɔɔ tɔ zo nna la bɛyɛle Midea nee Pɛhyea anwo nvoninli a.

TILE MƆƆ TƆ ZO NNU​—GILISI

14, 15. Tete Giliki Tumi ne anwo edwɛkɛ boni a Gyihova lale ye ali a?

14 Nane anwo ɛzulolɛ ne mɔɔ ɔwɔ Yekile buluku ne anu la ati ne mɔɔ tɔ zo nnu la gyi ɛkɛ maa Gilisi. Kɛmɔ ɛnee Daneɛle ɛlumua ɛhilehile nu wɔ Nɛbukadenɛza ɛlalɛ ne anu la, bɛvale ananze ne ako ne nee ye ɛzɔlɛ ne mɔɔ ɔle kɔbele la bɛyɛle tumi ɛhye anwo nvoninli. Daneɛle eza nyianle ɛnyelɛzodeɛnwunlɛ nwiɔ mɔɔ maa yɛnwu tumililɛ ɛhye nee ye belemgbunli kpole ne anwo edwɛkɛ dɔɔnwo a.

15 Wɔ ko anu, Daneɛle nwunle kɛ bɛva sobolɛ mɔɔ ɔlɛ ndɛbalɛ nna mɔɔ ɔkile kɛ ɔbali konim ndɛndɛ la bɛyɛ Gilisi anwo nvoninli. (Dan. 7:6) Wɔ ko ne noko anu, Daneɛle hanle kɛzi abɔnkye nyinli bie mɔɔ lɛ mɛne totohyia bie hunle boane nyinli bie mɔɔ ɔlɛ mɛne nwiɔ, Midea nee Pɛhyea ndɛndɛ la anwo edwɛkɛ. Gyihova zele Daneɛle kɛ abɔnkye nyinli ne gyi ɛkɛ maa Gilisi yɛɛ ye mɛne totohyia ne gyi ɛkɛ maa ye arelemgbunli ne mɔ ko. Eza Daneɛle hɛlɛle kɛ mɛne totohyia ne babu na mɛne ngyikyi nna afifi ɔ bo zo. Bɛhɛlɛle ngapezo ɛhye la ɛvolɛ ɛya ɛya dɔɔnwo pɛle nu kolaa na Gilisi arali tumi ɛdeɛ, noko nuhua edwɛkɛ biala yɛle nɔhalɛ. Alɛzanda Kpole ne, tete Gilisi belemgbunli ne nee ye ɛlɔne honle tiale Mideama nee Pɛhyeama. Yeangyɛ mɛne ɛhye bule. Ɔnva nwo kɛ ɛnee belemgbunli kpole ne tumililɛ ɛdwu ye kpɔmgbɔse la, ɔwule wɔ mekɛ mɔɔ ɛnee yenyia ɛvolɛ 32 pɛ la. Ye mgbanyima ne mɔ nna hyɛle ye belemgbunlililɛ ne anu vale.—Bɛgenga Daneɛle 8:20-22.

16. Duzu a Antiochus IV yɛle a?

16 Mɔɔ Gilisi lile Pɛhyea azo konim la, ɔziele maanle ne mɔɔ ɛnee Nyamenle menli wɔ nu la. Wɔ mekɛ zɔhane ɛnee Dwuuma ɛzia ɛhɔdɛnla Ɛwɔkɛ Azɛlɛ ne azo na bɛzi Gyɛlusalɛm ɛzonlenlɛ sua ne bieko. Ɛnee bɛtɛde Nyamenle menli, na Nyamenle bule ɛzonlenlɛ sua ne kɛ ɛleka mɔɔ ɔwɔ kɛ bɛsonle ye a. Noko akee, wɔ ɛvoya ne mɔɔ tɔ zo nwiɔ K.Y.M. la anu, Gilisi, nane anwo ɛzulolɛ ne ati ne mɔɔ tɔ zo nnu la tetale Nyamenle menli. Antiochus IV mɔɔ lile menli mɔɔ hyɛle Alɛzanda belemgbunlililɛ ne anu la ko agya la, maanle bɛzile afɔlemokyea bɛmanle awozonle ne mɔ wɔ ɛleka mɔɔ ɛnee Gyɛlusalɛm ɛzonlenlɛ sua ne gyi la na ɔyɛle ye mɔɔ saa awie di Dwuuma ɛzonlenlɛ ne anzi a bɛku ye a. Nea ɛkpɔlɛ mɔɔ Seetan abozonli ne vale rale a! Noko, yeangyɛ bɛdule Gilisi bɛvile ewiade tumililɛ ebia ne azo. Nane ne ati ne mɔɔ tɔ zo nsia la bayɛ boni?

WULOMU​—TILE MƆƆ TƆ ZO NSIA, “Ɔ NWO YƐ ƐZULOLƐ”

17. Kɛzi tile ne mɔɔ tɔ zo nsia la manle Mɔlebɛbo 3:15 foa titile bie rale nu ɛ?

17 Mekɛ mɔɔ Dwɔn nyianle nane anwo ɛzulolɛ ne anwo ɛnyelɛzodeɛnwunlɛ ne la ɛnee Wulomu yɛɛ ɛlɛdi tumi wɔ ewiade a. (Yek. 17:10) Tile ɛhye mɔɔ tɔ zo nsia la manle ngapezo ne mɔɔ wɔ Mɔlebɛbo 3:15 la foa titile bie rale nu. Seetan manle Wulomu mgbanyima bɛlɛle abozonli ne aze wɔ mekɛ ekyi bie anu, bɛhale “ɔ gyakɛ anzi.” Wɔ adenle boni azo? Bɛbuale Gyisɛse mgbɔvodɛne kɛ ɔbɔ maanle na bɛhunle ye. (Mat. 27:26) Noko, yeangyɛ zɔhane hanlɛ ne hɔle ɔluakɛ Gyihova dwazole Gyisɛse vile ewule nu.

18. (a) Maanle fofolɛ boni a Gyihova kpale a, na duzu ati ɔ? (b) Kɛzi ɛwɔlɛ ne abozonli ne hɔle zo vale ɛkpɔlɛ rale raalɛ ne abozonli ne anwo zo ɛ?

18 Yizilayɛ mgbanyima nee Wulomuma vale Gyisɛse anwo adwenle ɛtane, yɛɛ menli dɔɔnwo noko kpole ye. Yemɔti, Gyihova kpole Yizilayɛma. (Mat. 23:38; Gyi. 2:22, 23) Ɔkpale maanle fofolɛ, ‘Nyamenle Yizilayɛ ne.’ (Gal. 3:26-29; 6:16) Maanle zɔhane a le Keleseɛnema mɔɔ bɛkpokpa bɛ asafo ne mɔɔ Dwuuma nee menli mɔɔ bɛnle Dwuuma a wɔ nu la. (Ɛfɛ. 2:11-18) Wɔ Gyisɛse ewule ne nee ye ewudwazo ne anzi, ɛwɔlɛ ne abozonli ne hɔle zo vale ɛkpɔlɛ rale raalɛ ne abozonli ne anwo zo. Wulomu bɔle mɔdenle fane dɔɔnwo kɛ ɔbɔ abozonli ne foa mɔɔ tɔ zo nwiɔ, Keleseɛnema asafo ne abo zo. *

19. (a) Edwɛkɛ boni a Daneɛle hanle ye wɔ ewiade tumi ne mɔɔ tɔ zo nsia la anwo a? (b) Duzu a yɛbazuzu nwo wɔ edwɛkɛ bieko anu a?

19 Wɔ ɛlalɛ ne mɔɔ Daneɛle hilele ɔ bo hilele Nɛbukadenɛza la anu, ɛnee ananze ne agyakɛ agbɔma ne mɔ mɔɔ ɔle mbulalɛ la gyi ɛkɛ maa Wulomu. (Dan. 2:33) Daneɛle eza nwunle ɛnyelɛzodeɛnwunlɛ bie mɔɔ fane Wulomu Tumi ne nee ewiade tumi ne mɔɔ ɔbavi Wulomu anu yeara anwo la. (Bɛgenga Daneɛle 7:7, 8.) Wulomu manle ye agbɔvolɛ nwunle kɛ “ɔ nwo yɛ ɛzulolɛ, yɛɛ ɔ nwo yɛ se kpole kpalɛ” wɔ ɛvoya dɔɔnwo anu. Noko akee, ngapezo ne hanle kɛ “mɛne bulu” bafifi wɔ tumililɛ ɛhye anu na nuhua ko banyia tumi kpole kpalɛ. Mɛne bulu ne gyi ɛkɛ maa duzu, na boni a le mɛne ekyi ne a? Kɛzi edwɛkɛ mɔɔ bɛha ye wɔ ananze totohyia ne mɔɔ Nɛbukadenɛza nwunle ye anwo la fɛta mɛne ekyi ne ɛ? Edwɛkɛ mɔɔ wɔ mukelɛ 16 la bamaa yɛanwu mualɛ ne.

[Ɔ bo ɛkɛ ne edwɛkɛ ne mɔ]

^ ɛden. 4 Raalɛ ɛhye gyi ɛkɛ maa Gyihova ahyehyɛdeɛ ne mɔɔ ɔle kɛ ɔ ye mɔɔ sunsum nu abɔdeɛ mɔɔ bɛwɔ anwuma la a wɔ nu la.—Aye. 54:1; Gal. 4:26; Yek. 12:1, 2.

^ ɛden. 11 Wɔ Daneɛle buluku ne anu, ananze ne ati ne gyi ɛkɛ maa Babelɔn yɛɛ nane anwo ɛzulolɛ ne mɔɔ ɔwɔ Yekile buluku ne anu la ati ne mɔɔ tɔ zo nsa la noko gyi ɛkɛ maa ye. Nea ɛlɛka ne mɔɔ wɔ mukelɛ 14-15.

^ ɛden. 18 Ɔwɔ nuhua kɛ Wulomu zɛkyele Gyɛlusalɛm wɔ ɛvolɛ 70 Y.M. ɛdeɛ, noko ɛzɛkyelɛ ɛhye ɛmboka Mɔlebɛbo 3:15 mɔɔ ɔbara nu la anwo. Wɔ zɔhane mekɛ ne, ɛnee nwonane nu Yizilayɛma ɛnle Nyamenle menli bieko.

[Debiezukoalɛ kpuyia ne mɔ]