Cit atir i jami ma tye

Cit atir ka ma nyuto lok ma tye iye

Jehovah Tito “Gin Ma Myero Otimme Oyotoyot I Kare Me Anyim”

Jehovah Tito “Gin Ma Myero Otimme Oyotoyot I Kare Me Anyim”

Jehovah Tito “Gin Ma Myero Otimme Oyotoyot I Kare Me Anyim”

“Man aye gin ma Lubanga onyuto bot Yecu Kricito, wek omi en bene oniang luticce i kom gin ma myero otimme oyotoyot i kare me anyim.”​—YABO. 1:1.

IN IROMO GAMONE NINGO?

Kakwene ki i cal madit-ti ma cung pi Ker pa Britain ki Amerika?

Wat ango ma Jon otito ni tye i kin Ker pa Britain ki Amerika kacel ki United Nations?

Daniel gin ki Jon gutito ni agikki me loc pa dano bibedo nining?

1, 2. (a) Niango ango ma watwero bedo kwede ka waporo lok pa lanebi Daniel gin ki Jon? (b) Wic abicel mukwongo pa lee-ni cung pi gin ango?

 LOK pa Daniel gin ki Jon rwatte litap, dok rwattegi-ni konyowa me niang jami mapol ma tye ka timme i kare ni ki ma bitimme i anyim. Gin ango ma watwero pwonyone ka waporo ginanyuta ma Jon oneno ma lubbe lee ca, ki ginanyuta ma Daniel oneno ma lubbe ki lee mager ma tunge tye apar-ri, ki kit ma Daniel otito kwede gin ma cal madit-ti onongo cung pire? Niango matir i kom lok pa lunebi magi bicuko cwinywa me timo gin ango?

2 Kong wanenu ginanyuta ma Jon oneno ma lubbe ki lee-ni. (Yabo., cura 13) Kit ma waneno kwede i pwony mukwongo, wic abicel mukwongo pa lee-ni gicung pi Ejipt, Aciria, Babilon, Media ki Percia, Grik, ki dong Roma. Gin ducu gubedo ka uno jo pa Lubanga pien onongo gideg lakwaro dako-ni. (Acak. 3:15) Lobo Roma aye onongo tye wic me abicelle, oteka i kare ma Jon ocoyo ginanyutane-ni. I nge kare mo wic me abiro onongo bileyo loc pa Roma woko. Oteka me abiro-ni bibedo lobo mene dok bitero lakwaro dako-ni nining?

BRITAIN KI AMERIKA GUDOKO OTEKA MA LOYO LOBO

3. Lee mager ma tunge tye apar dok miyo lworo-ni onongo cung pi gin ango, dok tunge apar-ri onongo ginyuto ngo?

3 Watwero niang gin ango ma wic me abiro pa lee-ni cung pire ka waporo lok ma Jon ocoyo i kom lee-ni i Niyabo cura 13 ki lok ma Daniel otito i kom lee mager ma tunge tye apar dok miyo lworo-ni. * (Kwan Daniel 7:7, 8, 23, 24.) Lee ma Daniel oneno i ginanyuta-ni cung pi lobo Roma. (Nen cal ma tye i pot karatac 14-15.) I cencwari me abic K.M., Ker pa Luroma ocako pokke woko i ker mogo matino tino. Tung lee-ni gin apar ma gulot i wi lee mager-ri onongo ginyuto ker ma bipokke woko ki i kom ker me Roma.

4, 5. (a) Tunge matidi-ni otimo gin ango? (b) Wic me abiro pa lee-ni cung pi gin ango?

4 Tunge angwen, nyo ker ma gulot ki i wi lee mager-ri gunongo twero. “Matidine” otwi ci oleyo ka wang tunge adek ma onongo gutwi con-ni. Man otimme i kare ma lobo Britain, ma onongo tye i te ker pa Roma-ni odoko oteka. Lobo Britain onongo pud konye pe nio wa i cencwari me 17. Lobe adek mukene ma onongo gitye i te ker pa Luroma aye lobo Spain, Netherlands, ki France​—ma onongo guywek loyo lobo Britain. Lobo Britain olwenyo i kom gin ducu ki acel acel, kun kwanyo kero ki yweka ma gitye kwede woko. I mwaka 1700, Britain onongo dong tye ka doko oteka i wi lobo ducu. Ento onongo peya odoko wic me abiro pa lee-ni.

5 Kadi bed Britain odoko tek, kabedo mogo ma onongo en loyogi i Kumalo me Amerika gupokke woko. Kadi bed gupokke, Amerika omedde ki dongo odoko tek, dok bene mony pa Britain aye obedo ka gwokone. I mwaka 1914, ma nino pa Rwot ocakke iye, ker me Britain onongo dong odongo odoko dit loyo ker mo keken dok lobo Amerika aye onongo loyo i lok me tet ki yubo jami i wi lobo ducu. * I Lweny me I me Wi Lobo, Amerika onote kacel ki Britain. Pien gucako tic kacel, wic me abiro pa lee-ni odoko Ker pa Britain ki Amerika. Wic man me abiro-ni otero lakwaro dako-ni nining?

6. Wic me abiro pa lee-ni ouno jo pa Lubanga nining?

6 I nge kare manok ma nino pa Rwot ocakke iye, wic me abiro-ni ocako uno jo pa Lubanga​—udong utmege pa Kricito ma i lobo. (Mat. 25:40) Yecu owaco ni i kare me dwogone, likwayo manok pa dako-ni ma gitye i lobo pud gibitic ki mit kom. (Mat. 24:45-47; Gal. 3:26-29) Ker pa Britain ki Amerika oero lweny i kom jo maleng pa Lubanga. (Yabo. 13:3, 7) I Lweny me I me Wi Lobo, oteka man oketo jo pa Lubanga ilyeto matek adada, ogengo bukkegi mogo, dok obolo i buc luwang lagwok ot ma lagen dok maryek. Wic me abiro pa lee-ni onongo dong rom ma oneko tic me tito kwena woko. Jehovah oneno gin man ma bitimme-ni wacon, ci onyuto bot Jon. Lubanga bene owaco bot Jon ni but lakwaro me aryo pa dako-ni bicako tic me cwiny dok aye i lobo kany. (Yabo. 11:3, 7-11) Jami mutimme i kom lutic pa Jehovah i kare-ni ma gicoyogi piny ginyuto ni lok magi gucobbe ada.

KER PA BRITAIN KI AMERIKA KI TYEN MA KIRUBO NYONYO KI LOBO

7. Lee ma tunge tye abiro-ni ki cal madit-ti girom nining?

7 Lee ma tunge tye abiro-ni ki cal madit-ti girom nining? Britain ki Amerika gupokke woko ki i kom Ker me Roma. Dong tyen cal-li kono? Kiwaco ni kicweyogi ki nyonyo kacel ki lobo. (Kwan Daniel 2:41-43.) Ginanyuta-ni rwatte ki kare ma wic me abiro​—Ker pa Britain ki Amerika gucako ywek iye. Kit macalo nyonyo ma orubbe ki lobo goro kato nyonyo ma pe orubbe-ni, kit meno bene Ker pa Britain ki Amerika goro kato ker ma gupokke ki i kome. I yo ango?

8, 9. (a) Wic me abiro pa lee-ni onyuto tekone calo nyonyo nining? (b) Lobo me tyen cal-li cung pi gin ango?

8 I kine mukene, wic me abiro pa lee-ni nyuto kite i yo matek calo nyonyo. Me lapore, man onen i kare ma oloyo Lweny me I me Wi Lobo. I kare me Lweny me II me Wi Lobo, teko pa wic me abiro pa lee-ni onongo nen ka maleng. * I nge lweny meno, wic me abiro-ni i kine mogo onongo pud nyuto kite matek calo nyonyo-ni. Ento i acakkine, nyonyo-ni onongo kirubo ki lobo.

9 Cakke wacon, lutic pa Jehovah guyelle me niang gin ma tyen cal-li cung pire. Daniel 2:41 tito ni rubbe pa nyonyo ki lobo-ni cung pi “ker” acel mupokke ento pe mapol. Pi meno, lobo-ni cung pi jo ma i Ker pa Britain ki Amerika, dok joni giweko bedo goro kato ker me Roma ma obedo tyen me nyonyo-ni. Lobo cung pi “jo i loccono,” nyo dano ata-ni. (Dan. 2:43, Baibul me leb Lango) I Ker pa Britain ki Amerika dano gukati woko ka maleng me penyo pi twerogi i yo me dorre, note macalo lutic, ki dong dorre pi loc alwak. Dano ata-ni gicayo loc me Ker pa Britain ki Amerika ma gitye calo oteka ma loyo wi lobo ducu-ni. Ki bene, gikwero tam ki adwogi me yera ma pe nyuto miti pa lwak, dok man obalo wa nying luwibye mogo muywek, oweko pe gitwero lok agonya bot lwak ki moko cik me aluba. Daniel owaco ni: “Kit meno bene Ker man bibedo matek i kare mogo ki dok bibedo goro adada ci tur i kare mukene.”​—Dan. 2:42; 2 Tem. 3:1-3.

10, 11. (a) “Tyene[-ni]” anyimme tye nining? (b) Gin ango ma watwero mokone ma lubbe ki wel nyig tyen cal-li?

10 I karewa-ni bene, Britain ki Amerika pud gitye ka medde ki bedo ki wat matek i kingi, kun ginote kacel i timo jami mogo ma kwako wi lobo ducu. Ginanyuta ma lubbe ki cal madit-ti kacel ki pa lee-ni moko ni pe tye ker mo ma bileyo ka wang Ker pa Britain ki Amerika macalo oteka ma loyo lobo ducu. Oteka man bibedo goro makato oloto tyen ma nyonyo, ento pe bitur pire keken.

11 Tika wel nyig tyen cung pi gin mo i lok pa lanebi-ni? Nen kong: I ginanyuta mukene, Daniel otito wel moni kikome​—me lapore, wel tung lee mapat pat ma en oloko i komgi kore ki kore. Wel magi onongo pigi tego. Ento, i kare ma Daniel onongo tye ka lok i kom cal-li, en pe otito wel nyig tyene. Man dong nyuto ni nyig tyene, bade, cinge, nyig cinge, oloto tyene, ki tyene-ni welgi pigi pe tek. Daniel otito atir ka maleng ni tyen cal-li kicweyo ki nyonyo kacel ki lobo. Ma lubbe ki lokke ni, watwero mokone ni Ker pa Britain ki Amerika aye bibedo oteka i kare ma ‘got ma obar otyer’ ma cung pi Ker pa Lubanga-ni bicelo tyen cal-li ngido woko matitino.​—Dan. 2:45.

KER PA BRITAIN KI AMERIKA KI LEE MA TUNGE TYE ARYO

12, 13. Lee ma tunge tye aryo-ni cung pi gin ango, dok otimo ngo?

12 Kadi bed ni Ker pa Britain gin ki Amerika tye ma orubbe nyonyo kacel ki lobo, i ginanyuta ma Yecu onyuto bot Jon, en oneno ni locgi bimedde ameda wa i kare me agikki. I yo mene? Jon oneno i ginanyuta lee ma tunge tye aryo ma loko calo min kulu. Lee man malik-ki cung pi gin ango? Lee-ni tye ki tunge aryo, ma te lokke ni ker ma kiribbe iye ariba. Jon dok aye oneno ni Ker pa Britain gin ki Amerika bibedo ki gin mo me atima ma pire tek adada.​—Kwan Niyabo 13:11-15.

13 Lee man aye miyo twero bot dano me yubo cal lee ma wiye tye abiro-ni wek dok obed kwo. Jon ocoyo ni cal lee ca bibedo tye, bibedo pe, dok bidwogo. Meno aye gin ma otimme i kom dul mo acel ma Britain gin ki Amerika aye gudoro, ma onongo kicako tutwalle me noto ki dok doro gamente ducu me lobo-ni. * Dul man obedo tye i nge Lweny me I me Wi Lobo dok onongo ki lwongo ni League of Nations. Ento obedo pe i nge Lweny me II me Wi Lobo. I kare me lweny meno, jo pa Lubanga gutito ni ma lubbe ki lok ma i Niyabo-ni, cal lee-ni dok bidwogo. Ci bene ada odwogo​—macalo United Nations.​—Yabo. 17:8.

14. I yo mene ma cal lee-ni tye calo “kabaka me aboro”?

14 Jon oloko i kom cal lee-ni ni obedo “kabaka me aboro.” I yo ma nining? Ento en pe otero calo wic me aboro pa lee-ca mukwongo ni. Man obedo ka cal lee-ca. Teko mo keken ma en tye kwede a ki bot lobbe ma gunote i tere, tutwalle cwak madit ma a ki bot Ker pa Britain ki Amerika. (Yabo. 17:10, 11) Ento en nongo twero me tic calo kabaka me tiyo ticce mo acel, dok man bikelo alokaloka madit i lobo lung.

CAL LEE-NI BIJWERO DAKO MA LAKWELE-NI

15, 16. Dako ma lakwele-ni cung pi gin ango, dok ngo ma otimme i kom jo ma gicwake?

15 Jon bene oloko i kom dako mo ma lakwele ma obedo i wi lee mo makwar. Lee man rom aroma ki cal pa lee ma wiye tye abiro ca. Dako-ni nyinge “Babilon madit.” (Yabo. 17:1-6) Dako ma lakwele-ni cung pi dini goba ducu, ento tutwalle dini pa Lukricitayo ata-ni. Lok man tye lok ada, pien dul dini goba gimiyo cwakgi atyer ka maleng bot cal lee-ni dok bene gimito ni gibed kitwero i kome.

16 Ento, i kare me nino pa Rwot, Babilon Madit oneno ka pii madwong, jo ma gicwake-ni, gitwo woko. (Yabo. 16:12; 17:15) Me lapore, i kare ma cal pa lee-ni obedo tye pi tyen mukwongo, dini pa Lukricitayo ata-ni​—bute madit pa Babilon madit-ti​—obedo ki twero madit i lobbe pa muni. I kare-ni, kanica ki ludito dini gurwenyo woro ki cwak pa dano mapol. I ada, dano mapol gitamo ni dini aye tye ka kelo pekki ki lweny ma tye i lobo. Lulok matego dok ma gukwano ma i lobo pa Muni gitye ka wacci omyero kigik tim me dini woko ki i lobo.

17. Gin ango ma dong cok timme i kom dini goba, dok pingo?

17 Ento dini goba pe birwenyo tekone motmot ci rweny woko pire keken. Dako ma lakwele-ni bimedde ki bedo matek, kun loko tam pa luker ducu dwoko i kome nio ka Lubanga oketo miti i cwiny luker magi me jwere woko. (Kwan Niyabo 17:16, 17.) Cokcok-ki Jehovah bimiyo gamente ducu ma gitye i te loc pa Catan, ma dul pa United Nations aye cung pigi-ni, me lweny i kom dini goba ducu. Gibijwero en woko kun bene kigamo lonyogi ducu ma en tye kwede. Mwaki ma romo pyera aryo nyo pyera dek angec, kodi gin macalo man onongo nen calo pe twere. Ento, i kare-ni nen calo dong dako-ni tye ka tagge ki i nge lee makwar-ri. Kadi bed kit meno, en pe birwenyo tekone lawangacel. Dako-ni kibijwero woko atura dok giwange woko ki mac.​—Yabo. 18:7, 8, 15-19.

AGIKKI PA LEE ARYO-NI DONG OO

18. (a) Gin ango ma lee ma tunge tye apar-ri bitimone, dok adwogine bibedo ningo? (b) Daniel 2:44 tito ni Ker pa Lubanga bityeko ker mene? (Nen bok ma tye i pot karatac 19.)

18 I nge tyeko dini goba, lee-ni, dul pa luloc me lobo man pa Catan-ni kiniga biterogi wa i lweny ki Ker pa Lubanga. Pien pe giromo oo i polo, luker me lobo giloko akemogi i kom jo ma cwako Ker pa Lubanga. Adwogine bibedo marac adada. (Yabo. 16:13-16; 17:12-14) Daniel otito gin acel ma bitimme i lweny me agikki. (Kwan Daniel 2:44.) Lee ma kiloko i kome i Niyabo 13:1, cal-le kacel ki lee ma tunge tye aryo-ni ducu ot oyo bigik woko.

19. Gen ango ma watwero bedo kwede, dok kare ma odong-ngi obedo me timo gin ango?

19 Watye ka kwo i kare ma wic me abiro pa lee-ni tye ka loc. Pe dong tye wi lee mukene ma dok bileyo ka tyene ma peya nongo kityeko en. Ker pa Britain ki Amerika aye bibedo oteka ma loyo lobo i kare ma kityeko dini goba ducu. Lok pa Daniel gin ki Jon dong gucobbe kakare i yo matut. Watwero bedo ki gen ni tyeko dini goba kacel ki lweny me Armagedon bitimme labongo galle. Lubanga otito wacon kit ma bitimme kwede kore ki kore. Tika wabiketo cwinywa i lok pa lunebi ma guloko me cikowa-ni? (2 Pet. 1:19) Man aye obedo kare me nyikke cok bot Jehovah ki dok me cwako Ker-re.​—Yabo. 14:6, 7.

[Lok ma tye piny]

^ I Baibul, ka kiwacci apar te lokke ni wel gin mo-ni nongo dong oromo. Dok tunge apar-ri cung pi wel ker ducu ma bipokke woko ki i kom ker me Roma.

^ Kadi bed oteka aryo magi gubedo tye nicakke i mwaka 1700, Jon otito ni gibicako loc atir atir i kare ma nino pa Rwot bicakke iye. Ada, kit ma kicoyo i Niyabo, ginanyuta magi omyero gucobbe i kare me “nino pa Rwot.” (Yabo. 1:10) Wic me abiro pa lee-ni ocako loc macalo oteka i nge Lweny me I me Wi Lobo.

^ Daniel oneno kit ma ker man bibolo kwede aranyi i kare me lweny meno, kun coyo ni: “En bitiyo gin ma tyeko piny woko ma miyo lworo.” (Dan. 8:24) Me lapore, lobo Amerika obalo piny adada i kare ma obolo bom aryo madongo i kom lobo mo acel ma pe cwako ker pa Britain ki Amerika.

^ Nen buk me Revelation​—Its Grand Climax at Hand!, pot karatac 240, 241, 253.

[Peny me Kwan]

[Bok i pot karatac 19]

ANGAGI MA CUNG PI “KER MAGI DUCU”?

Daniel 2:44 waco ni Ker pa Lubanga “bituro ker magi ducu ngidogi woko matitino.” Lok pa lanebi-ni loko i kom ker mapat pat ma gicung pi dul kom cal-li keken.

Ento gamente pa dano mukene ni kono? Lok mukene ma tye i Niyabo bene tito lok i kom cal madit-ti. Nyuto ni “luker me wi lobo ducu” gibicokke kacel me lweny i kom Jehovah “i nino madit pa Lubanga Won Twer Ducu.” (Yabo. 16:14; 19:19-21) Man pe bitimme i kom ker ma kiloko i komgi i cal-li keken, ento gamente pa dano ducu kibityekogi woko i lweny me Armagedon.