»Kljub Hudičevim spletkam ostati neomajni.« (EFEŽ. 6:11)

1., 2. a) Zakaj Satan nima nobenega sočutja do maziljencev in »drugih ovc«? b) O katerih dveh Satanovih pasteh bomo razpravljali v tem članku?

SATAN HUDIČ nima nobenega sočutja do ljudi, še posebej ne do tistih, ki služijo Jehovu. Pravzaprav se vojskuje proti maziljenemu preostanku. (Raz. 12:17) Ti neustrašni kristjani so na čelu novodobnega oznanjevanja Kraljestva in razkrivajo, da je Satan vladar tega sveta. Hudič prav tako ne mara »drugih ovc«, ki podpirajo maziljence in upajo na večno življenje – sam pa je to upanje zapravil. (Jan. 10:16) Nič čudnega, da je poln jeze! Njemu ni niti malo mar za naše dobro, pa naj je naše upanje nebeško ali zemeljsko. Njegov cilj je, da postanemo njegove žrtve. (1. Pet. 5:8)

² Satan v želji, da bi ta cilj dosegel, nastavlja različne pasti oziroma zanke. Neverujočim je »zaslepil um«, zato ti ne sprejmejo dobre novice in ne morejo videti teh pasti. Hudič pa ujame v zanko tudi nekatere, ki kraljestveno sporočilo sprejmejo. (2. Kor. 4:3, 4) V prejšnjem članku smo izvedeli, kako se lahko obvarujemo treh Satanovih pasti oziroma zank: 1. nebrzdanega govorjenja, 2. strahu in pritiska ter 3. pretiranega občutka krivde. Sedaj pa poglejmo, kako lahko ostanemo neomajni in se obvarujemo še dveh drugih Satanovih pasti: pridobitništva in skušnjave, da bi zagrešili prešuštvo.

PRIDOBITNIŠTVO – PAST, KI ZADUŠI

3., 4. Kako lahko skrbi te stvarnosti pripeljejo v pridobitništvo?

³ Jezus je v eni od svojih ponazoritev omenil seme, ki je posejano med trnje. Poudaril je, da posameznik morda prisluhne besedi, »vendar mu skrbi te stvarnosti in varljiva moč bogastva besedo zadušijo, tako  da neha rojevati sadove«. (Mat. 13:22) Da, pridobitništvo je past, ki jo uporablja naš sovražnik Satan.

⁴ Glede na to, kar je Jezus rekel, besedo zadušita dva dejavnika, kadar sta prisotna oba hkrati. En dejavnik so »skrbi te stvarnosti«. Skrbi ti v teh »kritičnih časih«, v katerih je »težko živeti«, lahko povzroča marsikaj. (2. Tim. 3:1) Ob vedno večjih življenjskih stroških in naraščajoči nezaposlenosti morda težko shajaš iz meseca v mesec. Mogoče te tudi skrbi glede prihodnosti in se sprašuješ: Ali bom na starost imel zadostno pokojnino? Nekateri se zaradi takšnih skrbi začnejo pehati za bogastvom, ker mislijo, da si bodo z denarjem zagotovili varnost.

5. V katerem smislu je »moč bogastva« lahko varljiva?

⁵ Drug dejavnik je »varljiva moč bogastva«. Ta lahko, kadar so zraven prisotne še skrbi, zaduši besedo. Sveto pismo priznava, da je »denar [. . .] v zaščito«. (Prid. 7:12) Toda če bi se pehali za bogastvom, to ne bi bilo modro. Mnogi so ugotovili, da bolj ko se naprezajo, da bi si pridobili bogastvo, bolj so ujeti v past pridobitništva. Nekateri celo postanejo sužnji bogastva. (Mat. 6:24)

6., 7. a) Kako bi se pridobitništvo lahko izkazalo za nevarnost v povezavi z zaposlitvijo? b) O čem vse naj bi kristjan razmislil, kadar mu rečejo, da bi delal nadure?

⁶ Želja, da bi obogateli, se utegne pojaviti, ne da bi se tega sploh zavedali. Razmisli na primer o naslednjem scenariju. Tvoj delodajalec pristopi k tebi in ti reče: »Imam dobre novice! Naše podjetje je sklenilo velik posel. To bo sicer pomenilo, da boš moral naslednjih nekaj mesecev pogosto delati nadure, vendar ti lahko zagotovim, da bo tudi plača temu primerna.« Kako bi se odzval na takšno ponudbo? Res je, preživljati družino je tehtna odgovornost, toda ni edina, ki jo imaš. (1. Tim. 5:8) Preden se odločiš, moraš upoštevati še več drugih dejavnikov. Koliko nadur boš dejansko moral delati? Ali boš zaradi službe imel težave pri duhovnih dejavnostih, denimo pri obiskovanju shodov in družinskem čaščenju?

⁷ O čem bi pri odločanju najbolj razmislil – o tem, kako bi se nadurno delo poznalo na tvojem bančnem računu, ali o tem, kako bi to utegnilo vplivati na tvojo duhovnost? Ali ti zaradi prizadevanja, da bi zaslužil več denarja, čaščenje Jehova ne bi bila več glavna stvar v življenju? Ali se zavedaš, kako bi pridobitništvo vplivalo nate, če bi zanemarjal duhovno zdravje sebe in svoje družine? Morda si ravno zdaj v takšni duhovni  nevarnosti. Kako lahko ostaneš neomajen in poskrbiš, da ne bi padel v dušeč objem pridobitništva? (Beri 1. Timoteju 6:9, 10.)

8. Katera svetopisemska zgleda naj bi upoštevali, ko razmišljamo o tem, kako živimo?

⁸ Da te past pridobitništva ne bi zadušila, moraš občasno razmisliti, kako živiš. Nikoli si ne želi posnemati Ezava, ki je s svojimi dejanji pokazal, da zaničuje duhovne reči! (1. Mojz. 25:34; Heb. 12:16) In vsekakor ne bi smel biti podoben bogatemu mladeniču, ki mu je Jezus rekel naj proda svoje imetje, ga da revnim in hodi za njim. Ta mladenič tega ni storil, ampak je »žalosten odšel, ker je imel veliko premoženje«. (Mat. 19:21, 22) Ker je bil ujet v past bogastva, je zapravil izjemno priložnost – priložnost, da bi lahko hodil za največjim človekom, kar jih je kdaj živelo! Pazi, da ne bi tudi ti izgubil velike priložnosti, da si lahko učenec Jezusa Kristusa.

9., 10. Kaj bi rekel, kakšen je svetopisemski pogled na gmotne reči?

⁹ Da se te ne bi polastile nepotrebne skrbi glede gmotnih reči, udejanjaj Jezusov nasvet: »Ne bodite nikoli zaskrbljeni in ne sprašujte ‚Kaj bomo jedli?‘, ‚Kaj bomo pili?‘ ali ‚Kaj bomo oblekli?‘. Za vsem tem se namreč vneto ženejo narodi. Saj vaš nebeški Oče ve, da vse to potrebujete.« (Mat. 6:31, 32; Luk. 21:34, 35)

¹⁰ Če nočeš postati žrtev varljive moči bogastva, bodi enakega mišljenja kot biblijski pisec Agur, ki je Boga prosil: »Ne dovoli, da bi postal prereven ali prebogat. Daj mi ravno toliko, kolikor potrebujem.« (Preg. 30:8, Contemporary English Version) Agur je očitno vedel, da je denar lahko v zaščito, zavedal pa se je tudi tega, da moč bogastva utegne biti varljiva. Ne pozabi, da lahko zaradi skrbi, ki jih povzroča ta stvarnost, in zaradi varljive moči bogastva doživiš duhovni brodolom. Pretirana skrb za gmotne reči, ti lahko jemlje čas in energijo, tako da ti ostane malo volje, da bi podpiral delo v prid Kraljestva, ali pa ti je za to sploh zmanjka. Zato se nikakor ne pusti ujeti v pridobitništvo, v to Satanovo past. (Beri Hebrejcem 13:5.)

PREŠUŠTVO – SPRETNO PRIKRITA JAMA

11., 12. Kako bi lahko kristjan na svojem delovnem mestu postal žrtev prešuštva?

¹¹ Lovci, ki želijo ujeti kakšno močno žival, morda na poti, po kateri se ta pogosto giblje, izkopljejo jamo ter jo običajno prekrijejo s tanko plastjo vej in prsti. Ena najuspešnejših skušnjav, ki jih uporablja Satan, spominja na takšno past. Pri tej pasti gre za nemoralno ravnanje. (Preg. 22:14; 23:27) Kar nekaj kristjanov je že padlo v to jamo, ko so dovolili, da so se znašli v okoliščinah, ki kar vabijo k nemorali. Nekateri poročeni kristjani so zagrešili prešuštvo potem, ko so se spustili v neprimerno romantično zvezo.

¹² Do takšne neprimerne zveze lahko pride na delovnem mestu. Pravzaprav je neka raziskava odkrila, da več kot polovica žensk in tri četrtine moških, ki zagrešijo prešuštvo, to stori z nekom, s katerim so skupaj v službi. Ali moraš na delovnem mestu veliko sodelovati z nasprotnim spolom? Če je tako, v kakšnih odnosih si s temi sodelavci oziroma sodelavkami? Ali si si postavil meje, ki ti pomagajo ohranjati zgolj poslovne odnose in s katerimi ne dovoliš, da bi ti odnosi prerasli v kaj več? Lahko se na primer zgodi, da se kaka krščanska sestra pogosto pogovarja s svojim sodelavcem. Sčasoma ta postane njen zaupnik  in mu začne pripovedovati celo o svojih zakonskih težavah. V neki drugi okoliščini pa kristjan, ki se je spoprijateljil s sodelavko, morda razmišlja: »Ona ceni moje mnenje in mi res prisluhne, ko se z njo pogovarjam. Tudi razume me. Ko bi le moja žena z mano tako ravnala!« Ali vidiš, kako zelo so kristjani, ki so v takšnih okoliščinah, v nevarnosti, da zagrešijo prešuštvo?

13. Kako lahko do neprimerne romantične zveze pride v občini?

¹³ Neprimerna romantična zveza pa se lahko začne tudi v občini. Razmisli o naslednjem zgledu iz resničnega življenja. Daniel in njegova žena Sara * sta bila redna pionirja. Poleg tega je bil Daniel »starešina, ki nikoli ne reče ne«, kakor se je sam opisal. V občini je z veseljem sprejel čisto vsako nalogo, ki mu je bila ponujena. Vodil je biblijske pouke s petimi mlajšimi moškimi in trije od njih so se krstili. Ti novokrščeni bratje so potrebovali veliko pomoči. Kadar je bil Daniel zaposlen s številnimi teokratičnimi nalogami, je bila pogosto Sara tista, ki jim je priskočila na pomoč. Kmalu je to vodilo v naslednje: Ko so Danielovi nekdanji biblijski učenci potrebovali čustveno oporo, so jo našli pri Sari. In ko je Sara potrebovala pozornost, jo je dobila pri njih. Tako je bila nastavljena smrtonosna past. »Mojo ženo je to, da se je mesece razdajala, duhovno in čustveno izčrpalo,« pravi Daniel. »Vse to, skupaj z dejstvom, da sem jo zanemarjal, je pripeljalo do katastrofe – zagrešila je prešuštvo z enim od mojih nekdanjih učencev. Duhovno je oslabela prav pred mojimi očmi, jaz pa sem bil tako zaposlen z vsemi svojimi nalogami, da tega nisem niti opazil.« Kako lahko preprečiš takšno tragedijo?

14., 15. Kaj vse lahko poročenim kristjanom pomaga, da se ognejo prešuštvu?

¹⁴ Da bi se ognil tej jami, torej prešuštvu, razmišljaj o tem, kako pomembna je predanost med zakoncema. Jezus je rekel: »Kar je [. . .] Bog združil, naj noben človek ne ločuje.« (Mat. 19:6) Nikoli ne bi smel misliti, da so teokratične naloge pomembnejše od tvojega zakonca. In še nekaj, če se ti pogosto dogaja, da zaradi manj pomembnih dejavnosti nisi s svojim zakoncem, se zavedaj, da to lahko pomeni, da je vajin zakon šibek, zaradi česar utegne priti do skušnjave in mogoče celo do resnega greha.

¹⁵ Kako pa naj bi gledal na čredo, če služiš kot starešina? Apostol Peter je napisal: »Pasite Božjo čredo, ki jo imate na skrbi, pa ne pod prisilo, temveč voljno, niti ne iz ljubezni do nepoštenega dobička, temveč z vso vnemo.« (1. Pet. 5:2) Članov občine, ki jih imaš na skrbi, gotovo ne bi smel zanemarjati. Vseeno pa svoje vloge pastirja ne bi smel izpolnjevati na škodo vloge, ki jo imaš kot mož. Če bi vso svojo pozornost namenjal hranjenju občine, medtem ko bi doma tvoj zakonec »stradal«, to ne bi imelo nobene vrednosti – bilo bi celo nevarno. Prej omenjeni Daniel pravi: »Tvoje življenje nima pravega smisla, če se teokratičnim nalogam toliko posvečaš, da trpi tvoja družina.«

16., 17. a) Kako lahko poročeni kristjani na svojem delovnem mestu poskrbijo, da bo vsakdo vedel, da niso prosti za romantično zvezo? b) Omeni misli iz članka v naši reviji, ki lahko pomagajo kristjanom, da ne bi zagrešili prešuštva.

¹⁶ Veliko dobrih nasvetov, ki lahko krščanskim zakoncem pomagajo, da se ne bi ujeli v past prešuštva, je zapisanih v revijah Stražni stolp in Prebudite se!. V Stražnem stolpu, 15. september 2006, denimo najdemo naslednji nasvet: »Na  delovnem mestu pa tudi drugje se ogibajte okoliščin, ki bi lahko pripeljale do tega, da bi s kom navezali zaupen odnos. Če na primer posameznik dela še po delovnem času in pri tem tesno sodeluje s kom nasprotnega spola, se lahko znajde v skušnjavi. Kot poročen moški ali ženska bi morali s svojim govorjenjem in vedenjem jasno pokazati, da enostavno niste več prosti. In kot človek, ki se trudi biti vdan Bogu, zagotovo ne bi hoteli pritegovati neprimerne pozornosti, s tem da bi se spogledovali ali pa se nespodobno oblačili in urejali. [. . .] To, da imate na delovnem mestu fotografije svojega zakonca in otrok, bo vas in druge vidno opominjalo, da vam je družina v življenju zares pomembna. Bodite odločeni, da nikoli ne boste spodbujali – niti dopuščali – tega, da se vam kdo približa z namenom, da bi vas zapeljal.«

¹⁷ Članek z naslovom »Kaj zares pomeni biti zvest zakoncu?« v Prebudite se!, april 2009, je svaril pred sanjarjenjem o spolnosti s kom, ki ni tvoj zakonec. V članku je bilo pojasnjeno, da se zakonec s takšnim sanjarjenjem še bolj izpostavlja temu, da bi zagrešil prešuštvo. (Jak. 1:14, 15) Če si poročen, bi bilo dobro, da bi z zakoncem občasno skupaj pregledala takšne informacije. Zakonska zveza je ureditev, ki jo je ustanovil sam Jehova in je zato sveta. Ko si z zakoncem vzameta čas za pogovor o vajini zakonski zvezi, pokažeta, da zares cenita svete reči. (1. Mojz. 2:21–24)

18., 19. a) Kakšne so posledice prešuštva? b) Katere blagoslove prinaša zakonska zvestoba?

¹⁸ Če si v skušnjavi, da bi se spustil v neprimerno romantično zvezo, dodobra razmisli o tem, kako hude so posledice nečistovanja in prešuštva. (Preg. 7:22, 23; Gal. 6:7) Tisti, ki zagrešijo nemoralo, izgubijo Jehovovo naklonjenost ter povzročijo bolečino zakoncu in sebi. (Beri Malahija 2:13, 14.) Razmisli pa tudi o tem, kako zelo so blagoslovljeni tisti, ki ves čas ostajajo moralno čisti. Upajo lahko, da bodo živeli večno, in že sedaj uživajo najboljše življenje ter imajo čisto vest. (Beri Pregovori 3:1, 2.)

¹⁹ Psalmist je zapel: »Velik mir imajo tisti, ki ljubijo tvojo [Božjo] postavo, kamen spotike zanje ne obstaja.« (Ps. 119:165) Zato v teh hudih časih ljubite resnico in »skrbno [. . .] pazite, da ne boste živeli kot nemodri, ampak kot modri«. (Efež. 5:15, 16) Pot, po kateri hodimo, je polna pasti, ki jih nastavlja Satan, da bi ujel prave častilce. Toda mi se tem pastem lahko ognemo, ker smo dobro opremljeni. Jehova nam je dal vse, kar potrebujemo, da bi mogli »ostati neomajni« in »pogasiti vse goreče izstrelke Hudobnega«! (Efež. 6:11, 16)

[Podčrtna opomba]

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 26]

Pridobitništvo lahko posameznika duhovno zaduši. Ne dovoli, da bi se to zgodilo tebi.

[Slika na strani 29]

Če se spogleduješ oziroma se na spogledovanje odzivaš, te lahko to privede do prešuštva.