Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Wulu kɔ nuninyɛne ne azo

Anzondwolɛ Bara Ɛvolɛ Apenle Ko Ne Anu Nee Ɔ Nzi!

Anzondwolɛ Bara Ɛvolɛ Apenle Ko Ne Anu Nee Ɔ Nzi!

Anzondwolɛ Bara Wɔ Ɛvolɛ Apenle Ko Ne Anu Nee Ɔ Nzi!

“Nyamenle [bali] ninyɛne kɔsɔɔti azo.”​—1 KƆL. 15:28.

ƐBAHOLA WƆAHILEHILE NU Ɔ?

Saa ngɛlɛlera ɛhye mɔ ba nu a kɛzi ɛbade nganeɛ ɛ?

Maeka 4:4

Ayezaya 11:6-9

Dwɔn 5:28, 29

1. Anyelazo kɛnlɛma boni a wɔ ɛkɛ maa “menli pemgbenleamgbe” ne a?

ƐBAHOLA wɔayɛ ninyɛne kpalɛ mɔɔ belemgbunli bie mɔɔ ɔlɛ tumi, ɔdi pɛlepɛle, na ɔse anwunvɔne la bava ɛvolɛ apenle ko ayɛ amaa ye menli la nvoninli wɔ wɔ adwenle nu ɔ? Anyelazo kɛnlɛma ɛhye a wɔ ɛkɛ maa “menli pemgbenleamgbe” ne mɔɔ bɛbaho bɛadɔ zo wɔ “amaneɛnwunlɛ kpole ne” mɔɔ ɔbava ngyehyɛleɛ ɛtane ɛhye yeahɔ ye awieleɛ la anu a.—Yek. 7:9, 14.

2. Duzu a ɛdo alesama wɔ ɛvolɛ 6,000 mɔɔ ɛze ɛhɔ la anu a?

2 Wɔ ɛvolɛ 6,000 mɔɔ ɛze ɛhɔ la anu, menli ɛbɔ mɔdenle kɛ bɛnea bɛ nwo zo, noko ɛhye ɛmaa alesama ɛli nyane na bɛnwu amaneɛ dɔɔnwo. Baebolo ne hanle ye wɔ ɛvolɛ dɔɔnwo mɔɔ ɛze ɛhɔ la anu kɛ: “Bie mɔ lɛ tumi ɛlɛsisi bie mɔ bɛamaa bɛanwu amaneɛ.” (Nolo. 8:9) Na ɛnɛ noko ɛ? Saa ɛye konle konle nee atuadelɛ ɛsie ahane a, ehyia, anwondolɛ, ninyɛne mɔɔ ɛbɔ yɛ ɛyia mɔɔ bɛlɛsɛkye ye, maanle nu mɔɔ kakyi nee mɔɔ bokɛboka nwo la, le ngyegyelɛ kpole. Arane mgbanyima ɛbɔ kɔkɔ kɛ saa yɛanzenza ndenle mɔɔ yɛdua zo yɛyɛ yɛ ninyɛne la a, mɔɔ ɔbavi nu yeara la ɛnrɛyɛ edwɛkɛ kpalɛ.

3. Duzu a Ɛvolɛ Apenle Tumililɛ ne bava ara a?

3 Wɔ Mɛzaya Belemgbunli Gyisɛse Kelaese nee ɔ gɔnwo mɔ 144,000 ne tumililɛ bo, Nyamenle Belemgbunlililɛ ne baye ngyegyelɛ mɔɔ ɛra alesama nee Azɛlɛ ne azo la kɔsɔɔti avi ɛkɛ ngyikyi ngyikyi. Ɛvolɛ Apenle Tumililɛ ne bamaa Gyihova Nyamenle ɛwɔkɛ kɛnlɛma ne mɔɔ ɔbɔle kɛ: “Bɛnlea, mebɔ anwuma fofolɛ nee azɛlɛ fofolɛ; ninyɛne dɛba ne mɔ abo zo baminli mɔɔ awie ɛnrɛhakye bɛ bieko” la, ara nu. (Aye. 65:17) Noko, ninyɛne mɔɔ yɛ nwanwane na ɛnyelɛ ɛnnwu bɛ la boni bieko a basisi a? Bɛmaa yɛlua Nyamenle ngapezo Edwɛkɛ ne azo yɛzuzu ninyɛne mɔɔ “ɛnyelɛ ɛnnwu bɛ” la anwo ekyii.—2 Kɔl. 4:18.

‘BƐBASISI AZUA NA BƐAYƐ VANYE EGYINLI’

4. Kɛzi sua nwo edwɛkɛ de ye ɛnɛ ɛ?

4 Nwane a ɛngulo kɛ ɔbanyia ɔ ti anwo awuke, ɛleka mɔɔ ɔ nee ye abusua ne badɛnla na bɛade nganeɛ kɛ bɛlɛ banebɔlɛ la ɛ? Noko, wɔ ɛnɛ ewiade ye anu, sua nwo yɛ se. Menli ɛhyele zo wɔ azua mgbole zo. Menli dɔɔnwo nee awie mɔ bɔ nu tɛnla sua ko anzɛɛ azua mɔɔ ɛyɛ dɛba na nuhua le evinli la anu. Bɛnlɛ anyelazo kɛ bɛbanyia bɛ ti anwo sua.

5, 6. (a) Kɛzi Ayezaya 65:21 nee Maeka 4:4 bara nu ɛ? (b) Kɛ ɔkɛyɛ na yɛanyia nyilalɛ ɛhye mɔ bie ɛ?

5 Wɔ Belemgbunlililɛ ne tumililɛ bo, awie biala banyia ɔ ti anwo sua, ɔluakɛ bɛluale Ayezaya anwo zo bɛhanle bɛdole ɛkɛ kɛ: “Bɛbasisi azua bɛadɛnla nu, bɛbayɛ vanye egyinli na bɛali nuhua ma ne bie.” (Aye. 65:21) Noko tɛ bɛ ti anwo sua mɔɔ bɛbanyia la ala a le anyelazo mɔɔ wɔ ɛkɛ a. Yeanyɛ boɛ fee la, ɛnɛ, bie mɔ de bɛdabɛ mumua ne bɛ azua nu, azua mgbole bɔbɔ anu. Noko bie mɔ dwenle kɛ wɔannea a bɛnrɛhola nwolɛ kakɛ tua bieko anzɛɛ awie mɔ babu bɛ anlenkɛ awua bɛ. Nea kɛzi debie biala bahakyi wɔ Belemgbunlililɛ ne tumililɛ bo a! Ngapezonli Maeka hɛlɛle kɛ: “Awie biala badɛnla ye vanye egyinli nu, yɛɛ ye feege mbaka bo [anzondwolɛ] nu; awie ɛnrɛha bɛ ɛzulolɛ.”—Mae. 4:4.

6 Kɛmɔ anyelazo kɛnlɛma ɛhye wɔ yɛ adwenle nu la ati, duzu a ɔwɔ kɛ yɛyɛ a? Ɔle nɔhalɛ kɛ yɛ kɔsɔɔti yɛhyia sua kpalɛ. Noko akee, kɛ anrɛɛ yɛbabɔ mɔdenle kɛ yɛbanyia sua mɔɔ yɛnrɛhola ye si, mɔɔ bie a ɔbamaa kakɛ kpole ala yɛ nwo zo la, asoo nrɛlɛbɛ ɛnle nu kɛ yɛbava yɛ adwenle yɛazie Gyihova ɛwɔkɛ ne azo ɔ? Kakye edwɛkɛ ɛhye mɔɔ Gyisɛse hanle vanenle ɔ nwo la: “Ɛzonlɛ lɛ bɛ mbɔne, yɛɛ nloma lɛ bɛ sane, na mame Sonla Ra, menlɛ ɛleka mɔɔ meto me ti a.” (Luku 9:58) Ɛnee Gyisɛse lɛ tumi mɔɔ anrɛɛ ɔbava yeazi sua mɔɔ awie biala ɛnrɛhola bie si la. Noko duzu ati a yeanyɛ ɛ? Ɔda ali kɛ ɛnee Gyisɛse kpondɛ kɛ ɔkoati debie biala mɔɔ bahwehwe ye adwenle wɔ Belemgbunlililɛ ne mɔɔ ɔbava yealumua anwo la. Asoo yɛbazukoa ye neazo ne yɛanyia ɛnyelɛ kpalɛ yɛahwe yɛ nwo yɛavi anwonyiahulolɛ nee adwenleadwenle nwo ɔ?—Mat. 6:33, 34.

“BƐDI NEE BOANE RALƐ BABƆ NU ADIDI”

7. Agɔnwolɛvalɛ boni a ɛnee Gyihova kulo kɛ ɔda menli nee nyɛmoa avinli a?

7 Wɔ ninyɛne ɛbɔlɛ ne anu, sonla a Gyihova bɔle ye vale wiele ye gyima mɔɔ ɔyɛle ye wɔ azɛlɛ ye azo a. Gyihova lale ye bodane ne ali wienyi hilele ye Dwinvolɛ Mɔɔ Ɛbe, ye belamunli Ralɛ ne kɛ: “Bɛmaa yɛyɛ sonla kɛ yɛdayɛ yɛ ɛsaso yɛmaa ɔzɔho yɛ, na yɛmaa bɛnlea azule nee nyevile nu fɛlɛ, nloma mɔɔ wɔ anwomanyunlu, nyɛmoa nee nanemgbole nee debie biala mɔɔ twenle ɔ nwo aze wɔ azɛlɛ ye azo la anwo zo.” (Mɔl. 1:26) Yemɔti, bɛmanle Adam nee Yive yɛɛ alesama kɔsɔɔti adenle kɛ bɛnlea nane nwo zo.

8. Subane boni a nane dɔɔnwo da ye ali ɛnɛ a?

8 Asoo alesama bahola anlea nane kɔsɔɔti anwo zo na bɛ nee bɛ adɛnla anzondwolɛ nu ɔ? Menli dɔɔnwo bikye bɛ nyɛmoa mɔɔ bie a le ahwea nee ahusu la kpalɛ. Na nane mgbole noko ɛ? Amaneɛbɔlɛ bie ka kɛ: “Abɔdeɛ nwo nrɛlɛbɛvolɛma mɔɔ nee nanemgbole ɛdɛnla na bɛzukoa bɛ nwo debie la ɛnwu kɛ nane kɔsɔɔti lɛ nganeɛdelɛ.” Saa menli nwunlonwunla nane a ɛzulolɛ ka bɛ na bɛ nye bolo, noko asoo bɛkola bɛda ɛlɔlɛ ali? Amaneɛbɔlɛ ne toa zo kɛ: “Mekɛ mɔɔ nane ne mɔ ɛlɛtete bɛ mra la yɛɛ bɛda ɛlɔlɛ kpole mɔɔ bɛlɛ la ali a.”

9. Nzenzaleɛ boni a yɛ nye la kɛ yɛbanwu ye wɔ nane ne mɔ anwo a?

9 Ɛhye ati, saa yɛkenga ye wɔ Baebolo ne anu kɛ anzondwolɛ bara menli nee nane avinli a, ɔnle kɛ ɔsi yɛ nwo. (Bɛgenga Ayezaya 11:6-9; 65:25.) Kɛmɔti ɛ? Kakye kɛ mekɛ mɔɔ Nowa nee ye abusua ne vi ɛlɛka ne anu vindele wɔ Azuyilɛ ne anzi la, Gyihova hanle hilele bɛ kɛ: “Nane, nloma, ninyɛne mɔɔ twenle bɛ nwo aze nee fɛlɛ muala bazulo bɛ.” Yemɔ a nane ne mɔ balua zo anyia anwobanebɔlɛ a. (Mɔl. 9:2, 3) Asoo Gyihova ɛnrɛhola ɛnrɛye zɔhane ɛzulolɛ ne ɛnrɛvi ɛkɛ amaa ye mɔlebɛbo bodane ne ara nu ɔ? (Hoz. 2:18) Nea kɛzi menli mɔɔ bɛbanyia bɛ ti la anye bɛalie wɔ azɛlɛ ne azo a!

“ƆBAKYIKYI BƐ NYE ANWO MONLE”

10. Duzu ati a menli ta su ɛ?

10 Mekɛ mɔɔ Sɔlɔmɔn nwunle “nzisi mɔɔ ɔlɛkɔ zolɛ wɔ aleɛabo la” ɔvale nyanelilɛ ɔhanle kɛ: “Nea, bɛdabɛ mɔɔ bɛlɛsisi bɛ la, monle ebia bɛ, yɛɛ bɛnlɛ awie ɛnkyekye bɛ rɛle.” (Nolo. 4:1) Kɛ ninyɛne de ye ɛnɛ noko la ɛne, na ɔdwu mekɛ ne bie bɔbɔ a ɔbo zo. Yɛ kɔsɔɔti yɛzu ɛlɛ. Bie a ɛnee yɛ nye ɛlie la ati ɔ. Noko fane dɔɔnwo ne ala yɛsu ɔluakɛ yɛ ahonle ɛlɛdi nyane.

11. Baebolo nu edwɛkɛ boni a ɛ nye die nwo kpalɛ a?

11 Kakye ninyɛne mɔɔ ka ahonle nee nganeɛdelɛ nwo edwɛkɛ mɔɔ yɛkenga wɔ Baebolo ne anu la. Mɔɔ Sɛla wule wɔ mekɛ mɔɔ ɛnee yeli ɛvolɛ 127 la, “Ebileham zunle ye.” (Mɔl. 23:1, 2) Mekɛ mɔɔ Nawome nee ye ase mɔ nwiɔ ne mɔɔ bɛle ahunlanvolɛ lile nrɛlaleɛ la, “bɛdukuele nu bɛzunle” na eza “bɛzunle bieko kpole kpalɛ.” (Wul. 1:9, 14) Mɔɔ anwonyane bɔle Belemgbunli Hɛzikaya manle ɔhale ye nee ewule la, ɔzɛlɛle Nyamenle na “ɔbɔle ɔ bo kɛ ɔsu” yemɔti Gyihova nwunle ye monle ne na ɔyɛle ye ayile. (2 Arl. 20:1-5) Eza yɛ muala yɛze mɔɔ dole ɛzoanvolɛ Pita wɔ mekɛ mɔɔ ɔhanle kɛ ɔnze Gyisɛse la. Mɔɔ Pita dele kɛ akɔlɛ ɛbɔ la, “ɔvindele ɔhɔzunle alɔbɔlɛ ɛzunlɛ.”—Mat. 26:75.

12. Kɛzi Belemgbunlililɛ ne bamaa alesama anwo adɔ bɛ ɛ?

12 Ninyɛne mɔɔ yɛ alɔbɔlɛ la dɔɔnwo to alesama, yemɔti bɛhyia arɛlekyekyelɛ nee ɛlielɛ. Ɛhye a Ɛvolɛ Apenle Tumililɛ ne bayɛ amaa alesama a: “[Nyamenle bakyikyi] bɛ nye anwo monle. Ewule ɛnle ɛkɛ bieko, monle ɛnle ɛkɛ, nyane ɛnle ɛkɛ, ɛzunlɛ ɛnle ɛkɛ ne bieko.” (Yek. 21:4) Mekɛ mɔɔ yɛlɛfa anyelielɛ yɛadwenle nwo kɛ monle, nyane nee ɛzunlɛ ɛnle ɛkɛ bieko la, Nyamenle eza ɛbɔ yɛ ɛwɔkɛ kɛ ɔbaye alesama kpɔvolɛ mɔɔ tɛla biala la—ewule bɔbɔ yeavi ɛkɛ. Kɛzi ɔbayɛ ɛhye ɛ?

‘MƆWUAMRA AMUALA VI BƐ NLA NE MƆ ANU BƐAVINDE’

13. Kɛzi ewule ɛli menli nwo zo tumi ɔvi mekɛ mɔɔ Adam yɛle ɛtane la ɛ?

13 Ɔvi mekɛ mɔɔ Adam yɛle ɛtane la, ewule ɛli alesama anwo zo belemgbunli. Yeyɛ kpɔvolɛ mɔɔ bɛngola ye, ɔku alesama mɔɔ yɛtɔ sinli la anu biala, ɔmaa yɛdi alɔbɔlɛ nee nyane dɔɔnwo. (Wulo. 5:12, 14) Menli dɔɔnwo sulo “ewule la ati bɛyɛle ahanra wɔ mekɛ mɔɔ bɛde ngoane nu la.”—Hib. 2:15.

14. Saa bɛsɛkye ewule a duzu a bazi a?

14 Baebolo ne ka kɛ “kpɔvolɛ mɔɔ li amozi mɔɔ bɛbazɛkye ye la a le ewule.” (1 Kɔl. 15:26) Menli ekpunli nwiɔ a bɛanyia ɛhye azo nvasoɛ a. “Menli pemgbenleamgbe” mɔɔ bɛde aze kɛkala la, bɛanyia bɛ ti adɛnla aze dahuu wɔ ewiade fofolɛ ne mɔɔ bɛva bɛbɔ yɛ ɛwɔkɛ la anu. Menli mgbe dɔɔnwo mɔɔ ewule ɛza yɛ ɛlie la noko banyia ewudwazo. Ɛbahola wɔayɛ anyelielɛ kpole mɔɔ ɔbara wɔ mekɛ mɔɔ menli pemgbenleamgbe ne balie menli mɔɔ bɛbadwazo bɛ la nvoninli wɔ wɔ adwenle nu ɔ? Saa yɛsuzu ewudwazo nwo kɛlɛtokɛ mɔɔ wɔ Baebolo ne anu la bie mɔ anwo kpalɛ a, ɔbamaa yɛanwu kɛzi ɛhye bayɛ la.—Bɛgenga Maake 5:38-42; Luku 7:11-17.

15. Saa yɛnwu kɛ bɛdwazo yɛ alɔvolɛ bɛra ngoane nu a, kɛzi yɛbade nganeɛ ɛ?

15 Suzu edwɛkɛ “ɛhye yɛle menli ne nwanwane kpole” nee “bɛyele Nyamenle ayɛlɛ” anwo nea. Saa ɛnee ɛwɔ ɛkɛ ne bie a, anrɛɛ wɔannea a ɛbade nganeɛ zɔhane ala. Nɔhalɛ nu, saa yɛnwu kɛ yɛ alɔvolɛ mɔɔ ɛwu la ɛdwazo ɛra ngoane nu a, ɔbayɛ yɛ nwanwane na yɛ nye alie. Gyisɛse hanle kɛ: “Mekɛ ɛlɛba mɔɔ mɔwuamra amuala bade ɔ ne wɔ bɛ nla ne mɔ anu, na bɛvi bɛ nla ne mɔ anu bɛbavinde.” (Dwɔn 5:28, 29) Yɛ nuhua biala ɛtɛnwunle ɛhye bie ɛlɛ; noko ɔbayɛ ninyɛne mɔɔ “ɛnyelɛ ɛnnwu bɛ” na ɔyɛ azibɛnwo kpalɛ la anu ko.

NYAMENLE BALI “NINYƐNE KƆSƆƆTI AZO”

16. (a) Duzu ati a ɔwɔ kɛ yɛfa anyelielɛ yɛka ninyɛne mɔɔ ɛnyelɛ ɛnnwu bɛ noko ɔbara la anwo edwɛkɛ ɛ? (b) Edwɛkɛ boni a Pɔɔlo hanle mɔɔ ɔmanle Kɔlente Keleseɛnema ne anwosesebɛ a?

16 Nɔhalɛ nu, anyelazo kpalɛ wɔ ɛkɛ maa menli mɔɔ bali nɔhalɛ amaa Gyihova wɔ mekɛ ɛhye mɔɔ anwongyelelɛ dɔɔnwo wɔ nu anu la! Yɛnnwu nyilalɛ dɔɔnwo ne mɔɔ yɛbanyia la ɛdeɛ, noko saa yɛmaa bɛtɛnla yɛ adwenle nu kpalɛ a, ɔbaboa yɛ yeamaa yɛava yɛ nye yɛazie ninyɛne mɔɔ anwo hyia kpalɛ la azo na yɛahoati ninyɛne mɔɔ bahola ahwehwe yɛ adwenle la. (Luku 21:34; 1 Tem. 6:17-19) Bɛmaa yɛva anyelielɛ yɛha yɛ anyelazo kɛnlɛma ne anwo edwɛkɛ wɔ mekɛ mɔɔ yɛlɛyɛ yɛ abusua ɛzonlenlɛ, yɛ nee yɛ mediema diedima ɛlɛdi adwelie, anzɛɛ yɛ nee anyelielɛma ɛlɛsukoa Baebolo ne la. Ɛhye bamaa nyilalɛ ɛhye mɔ adɛnla yɛ adwenle nee yɛ ahonle nu kpalɛ. Ɛzoanvolɛ Pɔɔlo yɛle ye zɔ ɔmanle ɔ mediema Keleseɛnema anwosesebɛ. Saa yɛbaha a, ɔvale bɛ dedee ɔhɔle Kelaese Ɛvolɛ Apenle Tumililɛ ne awieleɛ. Bɔ mɔdenle kɛ ɛbade Pɔɔlo edwɛkɛ mɔɔ wɔ 1 Kɔlentema 15:24, 25, 28 la abo kpalɛ.—Bɛgenga.

17, 18. (a) Adenle boni azo a ɛnee Gyihova di “ninyɛne kɔsɔɔti azo” wɔ alesama mɔlebɛbo a? (b) Duzu a Gyisɛse bayɛ na koyɛlɛ nee anzondwolɛ azia ara a?

17 Edwɛkɛ kpalɛ mɔɔ tɛla biala mɔɔ yɛbahola yɛava yɛadwula edwɛkɛ ɛhye la a le “Nyamenle [bali] ninyɛne kɔsɔɔti azo.” Duzu a ɔkile a? Suzu mekɛ mɔɔ ɛnee Adam nee Yive di munli na bɛboka Gyihova abusua ne mɔɔ anzondwolɛ nee koyɛlɛ wɔ nu wɔ Yidɛn la anwo bieko. Ɛnee Gyihova, Anwuma Nee Aze Belemgbunli ne a di tumi wɔ ye abɔdeɛ kɔsɔɔti, anwumabɔvolɛma nee menli nwo zo a. Ɛnee bɛkola bɛ nee ɔdaye mumua ne di adwelie, bɛsonle ye na ɔyila bɛ. Ɛnee ɔdi “ninyɛne kɔsɔɔti azo.”

18 Koyɛlɛ ɛhye zɛkyele wɔ mekɛ mɔɔ Seetan bɛlɛbɛlale menli ɔmanle bɛdwazole bɛtiale Gyihova tumililɛ ne la. Noko akee, ɔvi 1914, Mɛzaya Belemgbunlililɛ ne ɛlɛbɔ mɔdenle kɛ ɔbamaa koyɛlɛ nee anzondwolɛ ɛhye azia ara. (Ɛfɛ. 1:9, 10) Wɔ Ɛvolɛ Apenle Tumililɛ ne anu, ninyɛne mɔɔ yɛ azibɛnwo mɔɔ “ɛnyelɛ ɛnnwu bɛ” kɛkala la basisi. Akee “awieleɛ mekɛ ne” bara, yɛkile Kelaese Ɛvolɛ Apenle Tumililɛ ne awieleɛ. Yemɔ anzi, duzu a bazi a? Ɔnva nwo kɛ “bɛva tumi muala mɔɔ wɔ anwuma nee aze” bɛmaa Gyisɛse la, ɔ nye ɛmbolo debie. Ɔnle ye adwenle nu kɛ ɔdie tumililɛ ne yeavi Gyihova asa nu. Ɔbabɛlɛ ɔ nwo aze ‘yeava belemgbunlililɛ ne yeawula ye Nyamenle nee Selɛ ne asa anu.’ Ɔbava nwolɛ adenle kpole ne nee tumi mɔɔ ɔlɛ la ‘yeawula Nyamenle anyunlunyia.’—Mat. 28:18; Fel. 2:9-11.

19, 20. (a) Kɛ ɔkɛyɛ na Belemgbunlililɛ ne maanlema kɔsɔɔti ala ye ali saa bɛgyi Gyihova tumililɛ ne anzi ɛ? (b) Anyelazo kɛnlɛma boni a wɔ ɛkɛ maa yɛ a?

19 Zɔhane mekɛ ne, Belemgbunlililɛ ne maanlema mɔɔ badɛnla azɛlɛ ne azo la bali munli. Bɛbava Gyisɛse agyakɛ na bɛavi mɛlɛbɛnwoaze nee bɛ ɛhulolɛ nu bɛagyinla Gyihova tumililɛ ne anzi. Bɛbanyia nwolɛ adenle bɛala ɛhulolɛ mɔɔ bɛlɛ kɛ bɛbayɛ ɛhye la ali ɔlua sɔnea mɔɔ li awieleɛ mɔɔ bɛbali konim wɔ nu la azo. (Yek. 20:7-10) Yemɔ anzi, bɛbaye menli nee sunsum nu abɔdeɛ mɔɔ bɛbade atua la ɛkɛ bɔkɔɔ. Nea kɛzi ɔbayɛ anyelielɛ nee fɛlɛkolilɛ mekɛ a! Mbusua mɔɔ wɔ anwuma nee aze la kɔsɔɔti bava anyelielɛ aye Gyihova mɔɔ ɔbali “ninyɛne kɔsɔɔti azo” la ayɛlɛ.—Bɛgenga Edwɛndolɛ 99:1-3.

20 Asoo nyilalɛ ngɛnlɛma ɛhye mɔ mɔɔ ɔnrɛhyɛ Belemgbunlililɛ ne bava ara la maa ɛbɔ mɔdenle kɛ ɛbayɛ Nyamenle ɛhulolɛdeɛ? Ɛbahola wɔahoati adalɛ anyelazo nee arɛlekyekyelɛ mɔɔ Seetan ewiade ne ka nwolɛ edwɛkɛ la ɔ? Asoo ɛbamia kpɔkɛ mɔɔ wɔzi kɛ ɛbagyinla Gyihova tumililɛ ne anzi la anu ɔ? Dua wɔ nyɛleɛ zo da ye ali kɛ ɛkulo kɛ ɛyɛ zɔ dahuu. Saa ɛyɛ zɔ a ɛbakpazi na wɔanyia anzondwolɛ wɔ ɛvolɛ apenle ko ne anu nee ɔ nzi!

[Debiezukoalɛ kpuyia ne mɔ]