Okutauluka omutete

Okutauluka omutete wononthele

Jeova Wongiya Ovanthu vae Vehambu

Jeova Wongiya Ovanthu vae Vehambu

Jeova Wongiya Ovanthu vae Vehambu

“Ongiya ovanthu, ovalume novakai, novana, novaenda vove.” —DEUTERONÔMIO 31:12.

OÑGENI MOKUMBULULA?

Onongeleka patyi mbulekesa okuti ko Nombangi mba Jeova ovionge viakolela tunde kohale?

Ononkhono patyi ova Isilayeli ovanyingi kohale ankho vesukisa okulinga opo vaye kovipito mo Jelusalei?

Omokonda yatyi wesukisila okuenda kovionge aviho?

1, 2. Oityi matulilongesa konthele yovionge?

 MOKUEENDA kuomanima omanyingi, Onombangi mba Jeova vehole okuliongiya movionge viovilongo ovinyingi no viononthiki ononthatu. Ovanyingi puonthue hamwe tuailepoale ovikando ovinyingi mokueenda kuomanima.

2 Kohale, ovanthu va Huku tupu ankho valinga ovionge. Matulilongesa konthele yovionge viovanthu va Huku viapopiwa Mombimbiliya, noñgeni ovionge ovio vielifwa novietu hono. Tupu matulilongesa omokonda yatyi otyiwa pala onthue okukalapo.—Salmo 44:1; Romanos 15:4.

OVIONGE VIAKOLELA HONO NO KOHALE

3. (a) Oityi tyaendele potyonge tyotete tyovanthu va Jeova tyapopiwa Mombimbiliya? (b) Oñgeni ova Isilayeli ankho vaihanwa opo veliongiye?

3 Otyonge otyinene tyotete tyapopiwa Mombimbiliya, tyalingilwe Komphunda Sinai, etyi ovanthu va Huku veliongiya opo valongeswe na Jeova. Otyo, otyonge tyakolela vali mefendelo liotyotyili. Monthiki oyo, Jeova walekesile ko Vaisilayeli epondolo liae, nokuveavela Ovitumino viae. Tyotyili, nalumwe valimbuilwe onthiki oyo. (Êxodo 19:2-9, 16-19; tanga Êxodo 20:18; Deuteronômio 4:9, 10.) Monthiki oyo, oupanga wova Isilayeli na Huku wapiluluka. Kapakalele unene, Jeova apopila Moisesi oñgeni ena okuihana ovanthu opo veliongiye. Watuma Moisesi okulinga ononkhuino onombali, mbuhikwe pala okuihana “ovanthu aveho” veliongiyile “pombundi yekaka liomaliongiyo.” (Números 10:1-4) Soka kehambu enene ankho vakala nalio povionge ovio!

4, 5. Omokonda yatyi ovionge vialingilwe na Moisesi na Josue ankho viakolela unene?

4 Konthyulilo youngendi wova Isilayeli womanima 40 mehoko, Moisesi waonganeka otyonge pala ovanthu aveho. Ankho vehungi kokunyingila Motyilongo Valaelwe. Oo ankho omuvo waviuka opo Moisesi ahinangelese ovakuatate vae ovipuka aviho Jeova evelingilile nevi nkhele mekevelingila.—Deuteronômio 29:1-15; 30:15-20; 31:30.

5 Tyafuile omotyonge otyo Moisesi apopila ovanthu okuti mavalingi otyonge tyakolela unene. Apeho, menima liapanduvali, mokueenda Kuotyipito Tyomakaka, ovalume, novakai, novana, novaenda vakala mo Isilayeli, ankho vena okuliongiya pomphangu Jeova aholovona ‘opo vatehelele, nokulilongesa okukala nonthilo na Jeova, nokuendela monondaka ambuho mbovitumino.’ (Tanga Deuteronômio 31:1, 10-12.) Tyimoneka nawa okuti, Jeova ankho uhanda ovanthu vae veliongiye opo velilongese ovitumino viae, nehando liae. Konyima, etyi ova Isilayeli vanyingila Motyilongo Valaelwe, Josue wevepopila veliongiye. Pomuvo opo, ankho vekahi pokati komalongo ahafende Jeova, ngotyo, Josue ankho utyii okuti ova Isilayeli vesukisa okupamekwa opo vatualeko noukuatyili mu Jeova. Moluotyo, ovanthu avalae okuumbila vala Jeova.—Josué 23:1, 2; 24:1, 15, 21-24.

6, 7. Ovionge patyi viakolela vali unene vialingwa momanima okualamba?

6 Momanima okualamba, tupu kualingwa ovionge viakolela unene. Movionge ovio, muaiviswa omapiluluko oñgeni ovipuka ankho vina okulingwa meongano, noñgeni tuna okunoñgonoka onotestu mbumwe. (Provérbios 4:18) Otyonge otyinene tyotete tyo Valilongesi Vombimbiliya, tyalingwa konyima Yovita Viotete Viouye Auho, mo 1919 ko Cedar Point, Ohio, EUA. Potyonge otyo peile ovanthu vehika po 7.000, iya apapopiwa okuti ovanthu va Huku mavalingi ononkhono mbokuivisa ouye auho. Tupu, mokueenda kuotyonge otyikuavo tyalingilwa pomphangu oyo, mo 1922, monthiki yatyive, Joseph F. Rutherford walinga elongomona limwe liakolela, apameka ovanthu aveho vatualeko okuivisa kononthele ambuho, alo Ombambilonia Onene ihanyuako. Wati: “Ouye, una okunoñgonoka okuti Jeova o Huku iya Jesus Kristu Ohamba yonohamba, na Tatekulu yo vo tatekulu. Ei onthiki yononthiki ambuho. Talei outumini Wohamba! Onwe muvaivisi vae. Moluotyo, ivisei, ivisei, ivisei, Ohamba nouhamba wae.” Ovanthu va Huku mouye auho avetavela nehambu elondolo olio.

7 Mo 1931, motyonge tyalingwa ko Columbus, Ohio, Ovalilongesi Vombimbiliya vahambukwa unene okuihanwa okuti Onombangi mba Jeova. Iya mo 1935, ko Washington, D.C., Omukuatate Rutherford, wahangununa ovalie “otyinyingi otyinene tyovanthu” tyapopiwa mu Revelação okuti “tyitai kolupala luotyipundi tyouviali no lwo Ndyona.” (Revelação 7:9-17) Mo 1942, pokati Kovita Viotete Viouye Auho, omukuatate Nathan H. Knorr walinga elongomona lihambukiswa unene, nosapi yati, “Ombembwa Ipondola Okutualako?” Wahangununa olie “enyama enkhuhu” liapopiwa mu Revelação 17, nokupopia okuti konyima yovilwa, nkhele makukala ovilinga ovinene viokuivisa.

8, 9. Omokonda yatyi ovionge vimwe viahambukisilwe unene ovanthu va Huku?

8 Motyonge “Omalongo Ahambukwa” tyalingilwe mo 1946, Omukuatate Knorr walinga elongomona nosapi yati: “Ovitateka Viokutunga Vali Nokuliyawisa.” Omukuatate umwe ankho upumphi kovipundi viopombanda mokueenda kuelongomona olio, wahoneka oñgeni ovanthu vakala. Wati, etyi Omukuatate Knorr apopia konthele yokuhandyula Ombetele yo ko Brooklyn, ondyuo yokulala no yokulingila omikanda, ovanthu vahakela unene. Alo umwe omunthu ukahi kokule ankho utyivila okuvemona okuti vahambukwa unene. Mo 1950, motyonge tyimwe tyovilongo ovinyingi Mepundaumbo lio Nova York, ovanthu vahambukilwe unene etyi vapewa Ombimbiliya Tradução do Novo Mundo das Escrituras Gregas Cristãs, (mo Ingelesi) Ombimbiliya yotete yakondola enyina lia Huku pana ankho limoneka Mondaka yae.—Jeremias 16:21.

9 Ovionge vialingwa no Nombangi mba Jeova vekolelo konyima yokuamoneswa emone, nokuilikwa novatumini, tupu vihambukiswa unene. Adolf Hitler, walaele okuhanyako Onombangi ambuho mba Jeova mo Alemanha. Mahi mo 1955 ko Nuremberg, Onombangi 107.000, valingila otyonge pomphangu Hitler no vaameni vae ankho veliongiyila. Ovanyingi Ponombangi ovo, valila mokonda ankho vahambukwa unene! Pokati kovanthu 166.518 veile potyonge “Onthilo na Huku” tyalingwa ko Poland mo 1989, ovanyingi puvo ankho vatunda ko União Soviética no ko Tchecoslováquia, nokovilongo ovikuavo viokoutundilo wo Europa. Ku vamwe, otyo otyikando tyotete veliongiya novanthu va Huku valamba pe 15 ine 20. Iya soka kehambu enene liakalele potyonge tyovilongo ovinyingi “Okulongesa kwa Huku” tyalingwa mo 1993 mo Kiev ko Ucrânia. Muambatisalwa ovanthu 7.402. Oo, omuvalu omunene vali wo Nombangi mba Jeova vambatisalwa monthiki ike vala.—Isaías 60:22; Ageu 2:7.

10. Ovionge patyi viakolela vali kuove, iya omokonda yatyi?

10 Hamwe wakalele povionge viovilongo ovinyingi ine viononthiki ononthatu mohinangela apeho. Uhinangela otyonge tyotete waile ine muetyi wambatisalelua? Ovionge ovio viakolela unene kuove. Otyiwa okuvihinangela apeho!—Salmo 42:4.

OMALIONGIYO APEHO AHAMBUKISWA

11. Ovipito patyi Huku ankho ahanda ova Isilayeli vaye kese enima?

11 Jeova ankho uhanda ova Isilayeli veliongiye mo Jelusalei opo valinge ovipito vitatu kese enima, Otyipito Tyonombolo Mbahapakelwe Onkhiso, Otyipito Tyonosimano (konyima tyeya okuihanwa okuti o Pendekoste), Notyipito Tyomakaka. Huku wapopila ova Isilayeli okuti: “Ovikando vitatu menima, kese omulume pokati kenyi, una okumoneka kolupala lwa Jeova Tatekulu yotyotyili.” (Êxodo 23:14-17) Mokonda ankho vetyii okuti ovipito ovio viakolela unene mefendelo liavo ku Jeova, ononkhalamutwe ononyingi mbonombunga ankho vaya nombunga yavo aiho.—1 Samuel 1:1-7; Lucas 2:41, 42.

12, 13. Oityi ova Isilayeli ovanyingi ankho valinga opo vaye kovipito kese enima?

12 Soka kuetyi ankho tyakutikinya moungendi oo pala ombunga yomu Isilayeli. Mongeleka, Jose na Maliya ankho vena okulinga oungendi wonokilometu 100, okutunda ko Nazare alo ko Jelusalei. Soka omuvo ulifuepi ñgeno walinga moungendi oo, inkha weenda novana ovatutu? Tyina tutanga konthele ya Jesus ankho ukatalelapo o Jelusalei puetyi omututu, tyitulongesa okuti ombunga nomapanga pamwe ankho vaendela kumwe. Soka etyi ankho tyakutikinya okulinga oungendi, nokuteleka kumwe, nokulikuatesako okuvasa omphangu ongwa yokukala, mepundaumbo ankho vehei nawa. Tutyii okuti ankho oungendi umwe ukahi nawa, mokonda namphila Jesus ankho ena vala omanima 12 ovohe vemuyeka aende navakuavo. Ovanthu ankho kavalimbua ovipito ovio, haunene ovana ovatutu!—Lucas 2:44-46.

13 Etyi ova Isilayeli veliyandyana kononthele ononkhuavo mbouye, vana veya kovipito ovio ankho vatunda kovilongo ovinyingi. Mo Pendekoste yenima 33, P.K., ova Judeu novafendi ovakuavo va Jeova vombili ankho valinga oungendi okutunda ko Itália, no ko Líbia, no ko Creta, no ko Ásia Menor, no ko Mesopotâmia, okuenda ko Jelusalei.—Atos 2:5-11; 20:16.

14. Oñgeni ova Isilayeli ankho velitehelela tyina vaya kovipito kese enima?

14 Pala ova Isilayeli vekolelo, otyipuka tyakolela vali, nokuhambukiswa puetyi ankho valinga oungendi oo, okufenda Jeova kumwe navakuavo ovanyingi vemuhole. Oñgeni ankho velitehelela? Ekumbululo tulivasa muetyi Jeova apopilile ovanthu vae konthele Yotyipito Tyomakaka, okuti: “Iya una okuhambukwa mokueenda kuotyipito tyove, ove nomona wove omukuendye, nomukainthu, nomupika wove omulume, nomukai, nomu Levita, nomueenda, nosona, nomuhepe, vekahi meumbo liove. Mokueenda kuononthiki epanduvali mamulingi otyipito pala Jeova Huku yove, pomphangu oe maholovona, mokonda Jeova Huku yove, mekuavela ononkhano onongwa movikuna viove aviho, no movilinga viove aviho, iya una okuhambukwa unene.”—Deuteronômio 16:14, 15; tanga Mateus 5:3.

OMOKONDA YATYI TUNA OKUPANDA OVIONGE HONO?

15, 16. Ononkhono patyi uhole okulinga opo wende kovionge? Omokonda yatyi utyilingila nehambu?

15 Ovionge ovio viokohale viava ongeleka ongwa pala ovanthu va Huku hono! Mononkhalelo ononyingi, ovionge vietu hono vielifwa novio kohale. Ngovanthu va Huku kohale, nonthue hono tuna okulinga ononkhono opo tuende kovionge. Mahi tuhambukwa unene mokonda tutyii okuti tupola esilivilo enene kovionge. Ovio nkhele viakolela unene mefendelo lietu. Tuesukisa onondonga, nenoñgonoko tupewa movionge, opo tutualeko okupameka oupanga wetu na Huku. Ovionge vituavela ondundo yokuundapesa etyi tulilongesa, nokutukuatesako okulityilika ovitateka, nokutulunda okupaka tete momuenyo ovipuka vituetela ehambu liotyotyili.—Salmo 122:1-4.

16 Vana vaya kovionge, apeho vahambukwa unene. Omunongo umwe wapopia konthele yotyonge tyo 1946 okuti, wahambukua unene okumona Onombangi ovanyingi veliongiya aveho pomphangu ike. Haunene, wahambukua etyi atehelela oviimbo vihika, novanthu vaimba oviimbo oviwa pala okuhivilika Jeova. Omunongo oo, wayauisako okuti ovanthu ovanyingi veliava opo vaundape mo noseketa mbelikalaila. Vena ehambu liokuundapela ovakuatate vavo no nomphange. Okuti noove ulitehelela ngotyo tyina wenda kovionge?—Salmo 110:3; Isaías 42:10-12.

17. Oityi tyapiluluka monkhalelo yokuonganeka ovionge?

17 Onkhalelo ovipuka vimwe ankho vionganekwa movionge, yapiluluka. Mongeleka, ovanthu vamwe va Huku, vahinangela etyi ovionge ankho vilingwa mokueenda kuononthiki etyinana! Ankho kuna onthele yokomuhuka, no yokekumbi, no yokounthiki. Tupu ankho vaya movilinga viokuivisa. Ononthele mbumwe ankho mbuhimbika ko 9 ola, ambumanuhuka 21 ola. Ovanthu ankho veliava pala okutelekela vakuavo komuhuka, no komutenya, no kongulohi. Mahi, hono ovionge kavilingwa vali ngokohale. Iya ovakuatate ovanyingi no nomphange vetyivila okutehelela nawa etyi tyikahi nokupopiwa, mokonda kese umwe utyinda okulia kwae.

18, 19. Ononthele patyi ove uhole vali movionge, iya omokonda yatyi?

18 Tunde kohale, kuna ovipuka vimwe tukevelela apeho nehambu movionge vietu. Mongeleka, tupewa “okulia kuopaspilitu momuvo wanakua,” nomalongomona, nomikanda vitukuatesako okunoñgonoka nawa omaulo, nomalongeso Ombimbiliya. (Mateus 24:45) Omikanda ominyingi tuviundapesa opo tukuateseko ovanthu okunoñgonoka otyili Tyombimbiliya. Onondalama mbapolwa Mombimbiliya, mbukuatesako aveho, ovana novakulu, okutala inkha vekahi umwe nokuumbila Jeova monkhalelo yaviuka, nokuliyakulila komalusoke omouye. Elongomona liombatisimu, likuatesako atuho okusoka konthele yetyi tyakolela vali momuenyo wetu, nokukala nehambu liokutala vana vambatisalwa opo valekese okuti velipakula ku Jeova.

19 Ovionge vilinga onthele yefendelo liotyotyili tunde kohale. Vikuatesako ovanthu va Jeova vehambu okumuumbila monkhalelo yaviuka momuvo wovitateka. Ovionge ovio, vipameka oupanga wetu na Jeova, nokutuavela omphitilo yokukala nomapanga omape, nokutukuatesako okupanda ovakuatate vetu ouye auho. Ovionge, onkhalelo yakolela Jeova aavela ononkhano onongwa ovanthu vae, nokuvetekula. Tyotyili, kese umwe puonthue uhanda okulipongiya nawa, pala okuenda kovionge ononthiki ambuho ononthatu, nokupolako ouwa.—Provérbios 10:22.

[Omapuko Elongeso]

[Olutalatu pefo 30]

Otyonge tyovilongo ovinyingi mo 1950 Kepundaumbo lio Nova York

[Olutalatu pefo 32]

Moçambique

[Olutalatu pefo 32]

Coreia do Sul