Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

 Phihlelo

Bagwera ka Nywaga e 60 Eupša Eka re sa Thoma

Bagwera ka Nywaga e 60 Eupša Eka re sa Thoma

Mantšiboeng a selemo sa 1951, masogana a mane ao a lego mathomong a nywaga ya bo-20, a ile a tsena moo go leletšwago batho megala kua Ithaca, New York, U.S.A., gomme ka lethabo a boledišana le batho ba kgole ba Michigan, Iowa le California. A be a na le ditaba tše dibotse tšeo a ka di anegago!

KGWEDING ya February babulamadibogo ba 122 ba be ba gorogile South Lansing, New York, gore ba be klaseng ya bo-17 ya Sekolo sa Gilead. Gare ga babulamadibogo bao e bego e tla ba baromiwa go be go na le Lowell Turner, William (Bill) Kasten, Richard Kelsey le Ramon Templeton. Go se go ye kae Lowell le Bill ba tšwago Michigan, Richard yo a tšwago Iowa le Ramon yo a tšwago California e ile ya ba bagwera ba go ntšhana sa inong.

Go tloga ka go le letshadi go ya ka go le letona: Richard, Lowell, Ramon le Bill e bile bagwera kua Gilead

Dikgwedi tše hlano ka morago, barutwana ka moka ba ile ba thaba kudu ge ba ekwa gore Ngwanabo rena Nathan Knorr yo a tšwago ntlongkgolo o be a tlo boledišana le bona. Bana bao babo rena ba bane ba be ba šetše ba bontšhitše gore ba kganyoga go hlankela nageng e tee, ge e ba go ka kgonega. Na ga bjale ba be ba tla tseba mo go oketšegilego ka dikabelo tša bona tša boromiwa tša nageng e šele? Ee, ba be ba tla tseba seo!

Ge Ngwanabo rena Knorr a tlo thoma go tsebiša bohle ka dikabelo tša bona tša dinageng dišele, yo mongwe le yo mongwe o be a fagahletše go kwa ya gagwe. Ba mathomo bao ba ilego ba biletšwa sethaleng ke masogana ao a mane a bego a tšhogile, eupša a ile a thaba ge a lemoga gore a be a tla šoma gotee! Eupša a be a tla šoma kae? Barutwanagotee le bona ba ile ba makala gomme ba opa magoswi lebaka le letelele ge go tsebišwa gore a be a tla romelwa Jeremane.

Dihlatse tša Jehofa lefaseng ka moka di be di dutše di makatšwa ke potego yeo e bontšhwago ke Dihlatse tša kua Jeremane ka tlase ga pušo ya Hitler go tloga ka 1933 go ya pele. Barutwana ba bantši ba gopola ge ba be ba romela diaparo le diphahlo tša mokgatlo o bitšwago CARE go bana babo bona ba kua Yuropa ka morago ga Ntwa ya II ya Lefase. Bana babo rena kua Jeremane e be e le mohlala wa kamoo re ka bontšhago tumelo, kgodišego, sebete le go holofela Jehofa. Lowell o gopola nakong ya ge a fo inaganela gore: ‘Ga bjale re tla ba le sebaka sa go tseba ka go lebanya bana bao babo rena ba rategago le dikgaetšedi.’ Ga go makatše ge bohle ba be ba thabile moo ba bego ba nyaka go leletša malapa a gabo bona le bagwera mogala mantšiboeng ao!

GE BA LEBILE JEREMANE

Ramon a swere Sekolo sa Bodiredi sa Mmušo

Ka July 27, 1951, sekepe sa SS Homeland se ile sa tloga boemakepeng bja sona kua East River, New York, gomme bagwera bao ba bane ba be ba tla sesa matšatši a 11 ba lebile Jeremane. Ngwanabo rena Albert  Schroeder, e lego yo mongwe wa bahlahli ba sekolo sa Gilead yoo ka morago e bilego setho sa Sehlopha se Bušago, o be a ba rutile mantšu a sego kae a Sejeremane. Mohlomongwe ga bjale ba be ba tla oketša tsebo ya bona ya leleme leo ka ge ba be ba sesa le Majeremane a mmalwa. Eupša banamedi bao ba be ba bolela meboto ya go fapafapana ya Sejeremane. Seo se be se ba gakantšha!

Ka Labobedi mesong, ka August 7, ka morago ga go kgotlelela malwetši ao a bakwago ke go sesa ka sekepe, bana babo rena ba ile ba fihla Hamburg, Jeremane. Ba be ba bona gohle tshenyo yeo e bakilwego ke ntwa e fedilego nywaga e tshela e fetilego. Ba ile ba tšea leeto ka terene bošego ba nyamišitšwe ke seo ba se bonego gomme ba leba Wiesbaden, e lego moo ofisi ya lekala e bego e le gona.

Richard a šoma ka Motšhene wa go gatiša diaterese Bethele toropong ya Wiesbaden

Laboraro mesong ba ile ba kopana le Hlatse la mathomo kua Jeremane, yeo leina la yona e bego e tloga e le la Sejeremane! Leina la yona e be e le Hans. O ile a ba tšea ka koloi go tloga seteišeneng sa terene go ya Bethele, moo ba ilego ba amogelwa ke kgaetšedi yo a tšofetšego yoo a bego a sa kgone go bolela Seisemane. Lega go le bjalo, kgaetšedi yoo o be a nagana gore ba tla mo kwa ge e ba a ka bolelela godimo. Eupša go sa šetšwe go phagamiša ga gagwe lentšu, yena le bana bao babo rena ba bane ba be ba sa kwane le go feta. Mafelelong go ile gwa tla Ngwanabo rena Erich Frost, yoo e lego mohlanka wa lekala, gomme ka borutho a ba dumediša ka Seisemane. Ga bjale go be go na le seo ba se kwago.

Go ya mafelelong a kgwedi ya August, bana bao babo rena ba bane ba ile ba ya kopanong ya bona ya mathomo ya selete ya Sejeremane kua Frankfurt am Main, e nago le sehlogo se rego: “Borapedi bjo bo Sekilego.” Taba ya gore go bile le batho ba 47 432 gomme gwa kolobetšwa ba 2 373 e ile ya tsošološa phišego ya bona tirelong ya boromiwa le kganyogo ya bona ya go dira boboledi. Eupša matšatši a sego kae ka morago, Ngwanabo rena Knorr o ile a ba hlalosetša gore ba be ba tla abelwa go hlankela Bethele.

Lethabo leo ba bilego le lona kabelong ya bona le ba kgodišitše ka mo go tletšego gore ka mehla Jehofa o tseba seo se loketšego batho

Ramon o be a kile a gana go hlankela Bethele kua United States, ka ge a be a rata modiro wa boromiwa ka pelo ka moka. Richard le Bill ba be ba sa ka ba nagana gore ba tla ba tirelong ya Bethele. Eupša lethabo leo ba ilego ba ba le lona kabelong ya bona le ile la ba kgodiša ka mo go tletšego gore ka mehla Jehofa o tseba  seo se loketšego batho. Ka baka leo, ke gabohlale gore motho a latele tlhahlo ya Modimo go e na le go latela dikgahlego tša gagwe! Yo a šomišago keletšo ye o tla hlankela Jehofa ka lethabo kae le kae le kabelong le ge e ka ba efe yeo a e filwego.

GO ILEDITŠWE!

Ba bantši ba lapa la Bethele la Jeremane ba be ba thabetše go ba le Maamerika ao ga bjale ba bego ba ka ithuta Seisemane ka ona. Eupša ka letšatši le lengwe ka phapošing ya go jela, lethabo leo le ile la fela le semeetseng. Ngwanabo rena Frost, ka mahlahla ao a tlwaetšwego ka ona o ile a thoma go bolela ka Sejeremane taba e nngwe e bohlokwa kudu. Ba bantši ba be ba homotše ba itše tuu, ba lebeletše dipoleiti tša bona feela. Le ge bao ba sa tšwago go fihla ba be ba sa kwešiše seo se bego se bolelwa, ganyenyane-ganyenyane ba ile ba lemoga gore go bolelwa ka bona. Ka gona ge Ngwanabo rena Frost a goeletša ka Sejeremane gore: “VERBOTEN!” (“Go ileditšwe!”), e bile a bušeletša lentšu leo ka go hlaboša, ba ile ba thoma go se sa dudišega. Ke eng seo ba bego ba se dirile moo ngwanabo rena a ilego a goeletša ka tsela ye?

Ngwanabo rena Frost (ka go le letona) le ba bangwe nakong ya ketelo ya Ngwanabo rena Knorr (ka go le letshadi)

Ka morago ga dijo, bohle ba ile ba leba diphapošing tša bona ba sepediša. Ka moragonyana, ngwanabo rena yo mongwe o ile a re hlalosetša gore: “E le gore le kgone go re thuša, le swanetše go tseba go bolela Sejeremane. Ke ka baka leo Ngwanabo rena Frost a boletšego gore go fihlela le ithuta leleme le, go bolela Seisemane le lena GO ILEDITŠWE.”

Lapa la Bethele le ile la diriša keletšo yeo le semeetseng. Se ga se sa thuša feela ba sa tšwago go fihla gore ba ithute Sejeremane eupša se ba rutile gore tayo yeo e newago ke ngwanabo rena yo a nago le lerato, go sa šetšwe gore go thata go e diriša mathomong, gantši e a hola. Tayo ya Ngwanabo rena Frost e bontšhitše gore o nyaka gore mokgatlo wa Jehofa o sepele ka thelelo le gore o rata bana babo rena. * Ga go makatše ge bana bao babo rena ba bane ba ile ba thoma go mo rata!

GO ITHUTA GO BAGWERA BA RENA

Maikhutšong Switzerland ka 1952

Mohlala wa bagwera ba boifago Modimo, o re ruta dilo tšeo ka morago di re thušago go kaonefatša segwera sa rena le Jehofa. Ka bone bja bona ba ithutile dilo tše dintši go bana babo rena le dikgaetšedi ba botegago ba Majeremane—bao e lego ba bantši ka palo moo ba ka se bolelwego ka maina—eupša tše dingwe ba ithutile tšona go yo mongwe le yo mongwe wa bona. Richard o hlalosa gore: “Lowell o be a tseba Sejeremane gomme a se bolela gabotse, eupša rena re be re itoma maleme. Ka ge e be e le yo mogolo go rena, re be re kgopela thušo ya gagwe ge re sa kwešiše polelo yeo, e bile a re etelela pele dilong tše dingwe.” Ramon o gopola gore: “Ke  ile ka thaba kudu ge ngwanabo rena yo mongwe kua Switzerland a re dumelela go dula ntlong ya gagwe ya baeng ge re le maikhutšong ka lekga la pele ka morago ga go fetša ngwaga Jeremane! E be e le dibeke tše pedi tša go iketla ntle le go tshwenyega ka go bolela Sejeremane! Eupša ke be ke lebetše Lowell. O ile a gapeletša gore re bale le go ahlaahla temana ya letšatši mesong e mengwe le e mengwe ka Sejeremane! Le ge ke be ke tenegile, ga se a ka a fetoša mogopolo wa gagwe tabeng ye. Eupša re ithutile selo se bohlokwa. Re ithutile gore motho o swanetše go latela tlhahlo ya bao ba tshwenyegilego ka yena, le ge e ba a sa dumelelane le seo ba se bolelago. Thuto ye e re hotše kudu go theoša le nywaga le gona e dirile gore re kgone go ikokobeletša tlhahlo ya pušo ya Modimo.”

Bagwera bao ba bane ba ithutile le go tšeela godimo dika tše dibotse tša yo mongwe le yo mongwe wa bona, bjalo ka ge Bafilipi 2:3 e re: “Ka boikokobetšo [tšeang] gore ba bangwe ba le feta ka bogolo.” Ka gona ba bararo ba bona gantši ba be ba nea Bill mediro yeo ba bego ba tseba gore o be a tla kgona go e phetha gakaone go ba feta. Lowell o gopola gore: “Ge go be go na le mogato o itšego wa tšhoganetšo goba wa bohlokwa woo o nyakegago gore go lokišwe bothata bjo itšego, re be re eya go Bill gore a re thuše. O be a na le bokgoni bja go rarolla maemo a thata kamoo ka moka ga rena re bego re dumelelane gore re swanetše go a rarolla ka gona eupša ka tsela e itšego re bego re se na sebete goba bokgoni bja go dira bjalo.”

MANYALO A THABILEGO

Ka go latelana ga bona ba ile ba dira phetho ya go tsena lenyalong. Dilo tša bohlokwa segwereng sa bona e be e le go rata Jehofa le tirelo ya nako e tletšego, ka gona ba be ba ikemišeditše go nyaka balekane bao ba ratago Jehofa go feta selo le ge e le sefe. Tirelo ya nako e tletšego e be e ba rutile gore go nea go kgotsofatša go feta go amogela, le gore dikgahlego tša Mmušo di swanetše go etišwa pele go feta dikganyogo tša motho ka noši. Ka gona ba ile ba kgetha dikgaetšedi tšeo di bego di šetše di ikgethetše go ba tirelong ya nako e tletšego. Mafelelong go bile le manyalo a mane a tiilego le a thabilego.

E le gore segwera goba lenyalo le swarelele, Jehofa o swanetše go ba tswalanong yeo. (Mmo. 4:12) Le ge e le gore Bill le Ramon ka morago ba ile ba hlokofalelwa ke balekane ba bona, bobedi bja bona ba be ba bone lethabo le thekgo tšeo di tlišwago ke mosadi yo a botegago. Lowell le Richard ba sa dutše ba thabela thekgo ye, gomme Bill o ile a dira phetho e botse ya molekane ge a nyala gape gore a kgone go tšwela pele a le tirelong ya nako e tletšego.

Nywaga ka morago, dikabelo tša bona di ile tša ba fihliša mafelong a fapafapanego—kudukudu Jeremane, Austria, Luxembourg, Canada le United States. Mafelelong, bagwera bao ba bane ba be ba sa kgone go bonana gantši kamoo ba bego ba rata ka gona. Le ge ba be ba dula kgole le kgole, ka mehla ba be ba kgokagana, ba thaba le yo a hweditšego ditšhegofatšo le gona ba lla le yo a llago. (Baroma 12:15) Bagwera ba bjalo ke ba bohlokwa kudu gomme ga se ra swanela go ba tšea gabohwefo. Ke dimpho tše botse tše tšwago go Jehofa. (Die. 17:17) Ruri bagwera ba kgonthe ba hwetšwa ka sewelo lefaseng la lehono! Eupša Mokriste yo mongwe le yo mongwe wa therešo a ka ba le ba bantši ba bona. Ka ge re le Dihlatse tša Jehofa, re thabela segwera le  badumedigotee le rena lefaseng ka bophara, gomme go feta moo re se thabela le Jehofa Modimo le Jesu Kriste.

Go swana le yo mongwe le yo mongwe wa rena, bagwera ba ba bane ba ile ba lebeletšana le mathata maphelong a bona—e ka ba e le go lebeletšana le manyami a go lahlegelwa ke molekane, kgatelelo yeo e bakwago ke bolwetši bjo šoro, go tshwenyega ka go hlokomela batswadi ba rena ba godilego, mathata a go godiša bana mola re le tirelong ya nako e tletšego, letšhogo la go amogela kabelo e mpsha ya pušo ya Modimo gaešita le mathata a lehono ao motho a bago le ona ge a tšofala. Eupša ba ithutile phihlelong ya bona gore bagwera—ba kgole le kgauswi—ba thuša bao ba ratago Jehofa gore ba kgone go lebeletšana ka katlego le tlhohlo le ge e le efe.

GO BA BAGWERA KA MO GO SA FELEGO

Go thabiša gakaakang gore Lowell, Ramon, Bill le Richard ge ba be ba na le nywaga e 18, 12, 11 le e 10 feela ba ile ba ineela go Jehofa gomme ge ba le gare ga nywaga e 17 le e 21 ka moka ga bona ba ile ba tsenela tirelo ya nako e tletšego. Ba dirile seo Mmoledi 12:1 e ba kgothaleditšego go se dira ge e re: “Gopola Mmopi wa gago yo Mogolo matšatšing a bofseng bja gago.”

Ge e ba o le Mokriste yo e sa lego lesogana, amogela taletšo ya Jehofa ya gore o tsenele tirelo ya nako e tletšego ge go kgonega. Ke moka ka baka la botho bja gagwe, le wena ka go swana le bagwera bao ba bane, o ka thabela go ba molebeledi wa tikologo, molebeledi wa selete goba go dira mošomo wa go etela makala; go hlankela Bethele, go akaretša le go ba setho sa Komiti ya Lekala; go ba mohlahli sekolong sa Bodiredi sa Mmušo le sa Tirelo ya Bobulamadibogo; gaešita le go nea dipolelo dikopanong tše dikgolo le tše dinyenyane. Bagwera bao ba bane ba thabišitšwe ke go bona gore batho ba diketekete ba hotšwe ke maiteko a bona! Sohle seo se kgonegile ka baka la gore ge e sa le masogana, ba ile ba amogela taletšo ya Jehofa e lerato ya gore ba mo hlankele ka moya ka moka.—Bakol. 3:23.

Go tloga ka go le letshadi go ya ka go le letona: Richard, Bill, Lowell le Ramon ge ba kopana kua Selters ge go neelwa meago e mefsa ya lekala ka 1984

Lehono, Lowell, Richard le Ramon ba hlankela gape gotee ofising ya lekala, yeo ga bjale e hudugetšego Selters, Jeremane. Ka manyami, Bill o hlokofetše ka 2010 a hlankela e le mmulamadibogo yo a kgethegilego kua United States. Sebaki sa manyami e lego lehu se sentše segwera sa bona se se kgethegilego sa mo e ka bago nywaga e 60! Eupša Modimo wa rena, Jehofa, le ka mohla ga a lebale bagwera ba gagwe. Re kgodišegile gore ka tlase ga pušo ya Mmušo wa gagwe, segwera sa Mokriste yo mongwe le yo mongwe seo se sentšwego ga bjale ka lebakanyana se tla tsošološwa.

“Nywaga e 60 yeo re bilego bagwera ka yona, ga ke gopole ke hloname ka nako le ge e le efe”

Pejana ga ge a hlokofala, Bill o ngwadile gore: “Nywageng e 60 yeo re bilego bagwera ka yona, ga ke gopole ke hloname ka nako le ge e le efe. Ka mehla segwera sa rena e be e le selo se bohlokwa kudu go nna.” Ka morago ga go bala se, bagwera ba gagwe ba bararo ka ge ba be ba lemoga gabotse gore segwera sa bona se tla tšwela pele lefaseng le lefsa, kapelapela ba ile ba tlaleletša ka gore: “Le gona eka re sa thoma.”

^ ser. 17 Phihlelo e kgahlišago ya Ngwanabo rena Frost e gatišitšwe ka go Morokami (wa Seisemane) wa April 15, 1961, matlakala 244-249.