1., 2. Kateri nazorni pouk je Jezus priskrbel apostolom zadnjo noč svojega življenja na zemlji?

ZA JEZUSA je to zadnja noč življenja na zemlji. Preživi jo s svojimi apostoli v zgornji sobi neke hiše v Jeruzalemu. Med večerjo vstane, odloži svoja vrhnja oblačila, se opaše z brisačo in v umivalnik nalije vodo. Nato učencem začne umivati noge in jih brisati z brisačo. Ko konča, si spet obleče vrhnja oblačila. Zakaj je Jezus naredil to ponižno gesto? (Jan. 13:3–5)

² Sam je pojasnil: »Ali veste, kaj sem vam storil? [. . .] Če sem vam torej jaz, čeprav sem Gospod in Učitelj, umil noge, morate tudi vi umivati noge drug drugemu. Dal sem vam namreč zgled, da bi tudi vi delali tako, kakor sem jaz storil vam.« (Jan. 13:12–15) S tem, da je bil pripravljen opraviti to nižje delo, je svojim apostolom priskrbel nazoren in nepozaben pouk, s katerim jih je spodbudil, da bi bili v dneh, ki so pred njimi, ponižni.

3. a) Kako je Jezus ob dveh priložnostih poudaril pomembnost ponižnosti? b) O čem bomo razpravljali v tem članku?

³ Vendar Jezus tega, kako pomembna je ponižnost, ni prvič poudaril takrat, ko je apostolom umil noge. Nekoč prej je nekaj apostolov pokazalo tekmovalnega duha, in Jezus je ob tej priložnosti poleg sebe postavil majhnega otroka ter jim rekel: »Kdor sprejme tega otroka v mojem imenu, sprejme tudi mene, in kdor sprejme mene, sprejme tudi njega, ki me je poslal. Kdor se namreč med vsemi vami vede kot majhen, ta je velik.« (Luk. 9:46–48) Ker je Jezus vedel, da so farizeji hlepeli po ugledu, je ob neki drugi priložnosti pozneje med svojim služenjem rekel: »Vsak, ki se povišuje, bo ponižan in vsak, ki se ponižuje, bo povišan.« (Luk.  14:11) Jasno je torej, da Jezus želi, da so njegovi sledilci ponižni, ne pa ponosni in ošabni. In da bi ga lahko posnemali, sedaj pozorno preučimo njegov zgled ponižnosti. Videli bomo tudi, da ta lastnost ne koristi samo tistemu, ki jo odseva, ampak tudi drugim.

4. Kako je Božji edinorojeni Sin odseval ponižnost v svojem predčloveškem obstoju?

⁴ Božji edinorojeni Sin je pokazal ponižnost že prej, preden je prišel na zemljo. V svojem predčloveškem obstoju je Jezus preživel s svojim nebeškim Očetom že kdo ve koliko let. Glede tega, v kako tesnem odnosu je bil Sin s svojim Očetom, v Bibliji, v Izaijevi knjigi, beremo: »Vrhovni gospod Jehova mi je dal jezik poučenih, da znam odgovoriti utrujenemu. Vsako jutro me prebuja, zbuja mi uho, da bi poslušal kakor učenec. Vrhovni gospod Jehova mi je odprl uho in jaz se nisem upiral. Nisem se obrnil proč.« (Iza. 50:4, 5) Božji Sin je bil ponižen in je pozorno prisluhnil temu, kar ga je Jehova učil. Pripravljen pa tudi željan se je bil učiti od pravega Boga. Jezus je prav gotovo dobro opazoval Jehova, kako je v svoji ponižnosti izkazoval usmiljenje grešnemu človeštvu.

5. Kako je bil Jezus kot nadangel Mihael zgled ponižnosti in skromnosti, ko je bil v sporu s Hudičem?

⁵ Vendar niso vsa stvarjenja v nebesih imela takšno stališče kakor edinorojeni Božji Sin. Angel, ki je pozneje postal Satan Hudič, se ni želel učiti od Jehova, ampak je dopustil, da so v njem prevladale lastnosti, ki so nasprotje ponižnosti, namreč samovšečnost in ponos, in se je nazadnje Jehovu celo uprl. Jezus pa je bil drugačen. Zadovoljen je bil s svojim položajem v nebesih in ni želel zlorabiti svoje avtoritete. Kot nadangel Mihael ni prestopil svojih pooblastil, ko se je s Hudičem »prerekal o Mojzesovem truplu«. Pokazal je ponižnost in skromnost. Vesel je bil, da bo to zadevo uredil Jehova, Vrhovni sodnik v vsem vesolju, in to ob svojem času in na svoj način. (Beri Juda 9.)

6. Kako je Jezus pokazal ponižnost s tem, da je sprejel vlogo Mesija?

⁶ Jezus je v svojem predčloveškem obstoju nedvomno izvedel tudi za prerokbe, ki so napovedovale podrobnosti glede tega, kako bo na zemlji živel kot Mesija. Potemtakem je verjetno že vnaprej vedel, da ga čakajo neprijetne stvari. Toda kljub temu je sprejel nalogo, da bo živel na zemlji in umrl kot obljubljeni Mesija. Zakaj? Božji edinorojeni Sin je bil ponižen, kar je osvetlil apostol Pavel, ko je napisal: »Čeprav je obstajal v Božji podobi, [ni nikdar] pomislil na polastitev, namreč na to, da bi moral biti enak Bogu, temveč se je odrekel samemu sebi in prevzel podobo sužnja ter postal enak ljudem.« (Fil. 2:6, 7)

7., 8. Kako je Jezus pokazal ponižnost v otroštvu in med svojim služenjem na zemlji?

⁷ »Ko je bil [Jezus] v človeški podobi,« je napisal Pavel, »[se je] ponižal in bil poslušen vse do smrti, in to smrti na mučilnem kolu.« (Fil. 2:8) Jezus je bil kot človek ponižen že vse od svojega otroštva in nam s tem dal zgled. Čeprav sta ga vzgajala nepopolna starša, Jožef in Marija, »jima [je] bil pokoren«, s čimer je pokazal ponižnost. (Luk. 2:51) To je odličen zgled za naše mlade, saj jih Bog blagoslavlja, če se radi podrejajo svojim staršem.

 ⁸ Jezus je kot odrasel človek ponižnost pokazal tako, da je dajal prednost Jehovovi volji pred svojo. (Jan. 4:34) Med svojim služenjem je uporabljal Božje osebno ime in pomagal iskrenim ljudem, da so si pridobili točno spoznanje o Jehovovih lastnostih in namenu z ljudmi. Poleg tega je v skladu s tem, kar se je naučil o Jehovu, tudi živel. V vzorčni molitvi je na primer kot prvo omenil naslednje: »Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime.« (Mat. 6:9) Jezus je s tem svoje sledilce poučil, da bi jim moralo biti posvečevanje Jehovovega imena najpomembnejša stvar. Tako je ravnal tudi sam. Proti koncu svoje zemeljske službe je lahko v molitvi Jehovu rekel: »Razodel sem jim [apostolom] tvoje ime in ga bom še razodeval.« (Jan. 17:26) Poleg tega je ves čas svoje službe vse zasluge za to, kar je dosegel na zemlji, pripisoval Jehovu. (Jan. 5:19)

9. Kaj je Zaharija prerokoval glede Mesija in kako je Jezus to izpolnil?

⁹ Zaharija je glede Mesija prerokoval: »Silno se raduj, o síonska hči! Zmagoslavno vzklikaj, o jeruzalemska hči! Glej, tvoj kralj prihaja k tebi. Pravičen je in zmagovit. Ponižen je in jezdi na oslu, na mladiču oslice.« (Zah. 9:9) To se je izpolnilo pred pasho leta 33 n. št., ko je Jezus prišel v Jeruzalem. Množica je začela na pot polagati svoja vrhnja oblačila in veje. Ob njegovem prihodu se je vznemirilo vse mesto. Jezus je tudi takrat, ko ga je množica pozdravljala kot kralja, ostal ponižen. (Mat. 21:4–11)

10. Kaj je Jezus dokazal s tem, da je bil rade volje poslušen vse do smrti?

¹⁰ Največje dejanje, ki ga je Jezus Kristus na zemlji storil iz ponižnosti in poslušnosti, je bilo to, da je umrl na mučilnem kolu. S tem je nedvomno dokazal, da ljudje lahko ostanejo zvestovdani Jehovu tudi takrat, kadar so do skrajnosti preizkušani. Pokazal je tudi, da se je Satan motil, ko je trdil, da ljudje služijo Jehovu iz sebičnih  razlogov. (Job 1:9–11; 2:4) Prav tako je s tem, da je vse življenje ostal popolnoma značajen, dokazal, da ima Jehova zakonito pravico do vrhovne oblasti. Jehova je bil vsekakor vesel, ko je opazoval neomajno zvestovdanost svojega ponižnega Sina. (Beri Pregovori 27:11.)

11. Na kaj lahko na podlagi odkupne žrtve Jezusa Kristusa upajo ljudje, ki verujejo vanj?

¹¹ Jezus je s svojo smrtjo na mučilnem kolu tudi plačal odkupnino za človeštvo. (Mat. 20:28) Tako se je grešnemu človeštvu odprla možnost večnega življenja in se je zadostilo pravici. Pavel je napisal, da so vsakršni ljudje »zaradi enega dejanja opravičenja razglašeni za pravične za življenje«. (Rim. 5:18) Na podlagi Jezusove smrti lahko z duhom maziljeni kristjani upajo na nesmrtno življenje v nebesih, »druge ovce« pa na večno življenje na zemlji. (Jan. 10:16; Rim. 8:16, 17)

12. Kako je Jezus v stikih z nepopolnimi ljudmi pokazal blagost in ponižnost?

¹² Jezus je vse, ki trdo delajo in so obremenjeni, povabil, naj pridejo k njemu. Rekel je: »Nadenite si moj jarem ter se učite od mene, ker sem blage narave in ponižnega srca, in našli boste poživitev svojim dušam.« (Mat. 11:28, 29) Ponižnost in blagost sta Jezusa navedli, da je bil do nepopolnih ljudi prijazen in nepristranski. V tem, kar je pričakoval od svojih učencev, je bil razumen. Znal jih je pohvaliti in spodbuditi. Ni jim dajal občutka, da so nesposobni ali ničvredni. Do njih nikakor ni bil neprizanesljiv ali strog. Nasprotno, svojim sledilcem je zagotovil, da je njegov jarem prijeten in njegovo breme lahko, in da bodo zato, če se mu bodo približali in udejanjali njegove nauke, poživljeni. Ljudje obeh spolov in vseh starosti so se ob njem počutili sproščene. (Mat. 11:30)

13. Kako je bil Jezus sočuten do zapostavljenih ljudi?

¹³ Navadni ljudje v Izraelu so bili zapostavljeni, zato je bil Jezus pri druženju z njimi sočuten in ljubeče pozoren na njihove potrebe. Blizu Jeriha je srečal slepega berača Bartimaja in njegovega neimenovanega tovariša, ki je bil ravno tako slep. Ta dva sta Jezusa vztrajno prosila, naj jima pomaga, toda množica jima je zabičevala, naj utihneta. Sredi vsega tega bi se njune prošnje zlahka prezrle. Toda Jezus je rekel, naj ju pripeljejo, in nato jima je, ganjen od usmiljenja, povrnil vid. Jezus je s tem, da je v ravnanju s ponižnimi grešniki odseval ponižnost  in usmiljenje, zares posnemal svojega Očeta, Jehova. (Mat. 20:29–34; Mar. 10:46–52)

14. Katere so koristi tega, da je bil Jezus ponižen?

¹⁴ To, da je Jezus Kristus svojo življenjsko pot zaznamoval s ponižnostjo, je razlog za veselje, pa tudi zelo koristno je. Jehova je bil vesel, ko je videl, da se je njegov ljubljeni Sin ponižno podredil njegovi volji. Jezus je s svojo blago naravo in ponižnim srcem apostole in učence poživil. S svojim zgledom, nauki in prisrčnimi pohvalami jih je spodbujal, da so duhovno napredovali. Od njegove ponižnosti je imelo koristi tudi preprosto ljudstvo, saj je bilo deležno njegove pomoči, pouka in spodbude. Pravzaprav bodo od njegove odkupne žrtve imeli dolgoročne koristi vsi, ki verujejo vanj.

15. Kako je Jezusu koristilo to, da je bil ponižen?

¹⁵ Kaj pa Jezus? Ali je od tega, da je bil ponižen, imel koristi tudi sam? Seveda, svojim učencem je namreč rekel: »Kdor se ponižuje, bo povišan.« (Mat. 23:12) Te besede so se uresničile na njem samem. Pavel pojasnjuje: »Bog [je Jezusa] tudi povišal na visok položaj in mu prijazno dal ime, ki je nad vsakim drugim imenom, da bi se v Jezusovem imenu upognilo vsako koleno teh, ki so v nebesih, teh, ki so na zemlji, in teh, ki so pod zemljo, ter da bi vsak jezik odkrito priznaval, da je Jezus Kristus Gospod, v slavo Bogu, Očetu.« Ker je bil Jezus vse svoje življenje na zemlji ponižen in zvest, je Bog Jehova tega svojega Sina povišal in mu dal oblast nad nebeškimi in zemeljskimi stvarjenji. (Fil. 2:9–11)

16. Kaj kaže, da bo Božji Sin tudi v prihodnje vse delal s ponižnostjo?

¹⁶ Božji Sin bo tudi v prihodnje vse delal s ponižnostjo. Glede tega, kako bo z visokega položaja v nebesih ukrepal proti svojim sovražnikom, je psalmist s poetičnimi besedami napovedal: »S sijajem pojdi uspehu naproti! Jezdi v prid resnici, ponižnosti in pravičnosti.« (Ps. 45:4) Jezus Kristus v harmagedonu ne bo jezdil samo v prid resnici in pravičnosti, ampak tudi v prid ponižnosti. In kaj se bo zgodilo na koncu njegove tisočletne vlade, ko bo kot mesijanski kralj »uničil vse vladavine in vso oblast in moč«? Ali bo pokazal ponižnost? Bo, saj bo »kraljestvo izročil svojemu Bogu in Očetu«. (Beri 1. Korinčanom 15:24–28.)

17., 18. a) Zakaj je pomembno, da Jehovovi služabniki v ponižnosti posnemamo Jezusa? b) O čem bomo razpravljali v naslednjem članku?

¹⁷ Kaj pa mi? Ali bomo posnemali zgled našega Vzornika in odsevali ponižnost? Kako bomo sojeni, ko bo kralj Jezus Kristus v harmagedonu prišel izvršit obsodbo? Glede na to, v prid česa jezdi, lahko sklepamo, da bo rešil samo tiste, ki so ponižni in pravični. Zato bomo lahko preživeli le, če bomo razvijali ponižnost. Pa še nekaj. Podobno kakor je Jezus Kristus s tem, da je bil vse svoje življenje ponižen, koristil sebi in drugim, je tudi naša ponižnost koristna v mnogih pogledih.

¹⁸ Kaj nam lahko pomaga v ponižnosti posnemati Jezusa? Kako si lahko prizadevamo biti ponižni kljub izzivom, na katere morda naletimo? O teh vprašanjih bomo razpravljali v naslednjem članku.