Kozmetika v biblijskih časih
V biblijskih časih so se nekatere ženske lepšale s kozmetičnimi sredstvi za oči, obraz in kožo.
Ženska si po kopeli na zmehčano kožo nanese nekaj dišečega olja. Nato odpre pisano okrašeno škatlo, v kateri je zbirka stekleničk, vazic in vrčev iz stekla, slonovine, školjk ali kamna. V njih hrani različna olja in dišave, ki jim je dodana nežna aroma balzama, kardamoma, cimeta, belega kadila, medu, mire in še česa.
Iz škatle vzame nekaj prefinjeno oblikovanih žličk, posodic in skledic. Nato zmeša lepotila, ki si jih je izbrala za ta dan. Ogleduje se v bronastem zrcalu in se skrbno loti negovanja telesa.
ZDI SE, da ženske že od nekdaj zelo rade skrbijo za to, da so lepe. Stare poslikave v grobnicah, freske in mozaiki nakazujejo na to, da je bila raba kozmetike zelo razširjena med ljudmi v starodavni Mezopotamiji in Egiptu. Močno naličene oči v obliki mandlja, ki jih vidimo na podobah Egipčank, so bile nadvse priljubljene.
Kako pa je bilo z Izraelkami? Ali so ženske iz staroveškega Izraela uporabljale kozmetična sredstva? Če so, katera? Seveda se ne moremo sklicevati na nobene poslikave v grobnicah ali freske iz starega Izraela, saj ne obstajajo. Vendar nam lahko nekatere biblijske pripovedi in različne arheološke izkopanine, ki so jih našli v biblijskih deželah, dajo vsaj bežen vpogled v to, kako so kozmetična sredstva rabili v tistih davnih časih.
Kateri pripomočki so bili v rabi
Apnenčasti skledici za kozmetiko, Izrael
V izraelski deželi so med izkopavanji našli nešteto predmetov, ki so bili najbrž namenjeni kozmetični rabi in shranjevanju dišav. Med njimi so bile skledice ali plitke posodice iz kamna za drobljenje in mešanje kozmetičnih sredstev, stožčaste stekleničke za dišave, alabastrni vrči za mazila in ročna ogledala iz zloščenega brona. Neka slonovinasta žlica ima na eni strani ročaja izrezljane palmove liste, na drugi pa žensko glavo, ki jo obdajajo golobi.
Med premožnimi so bile za shranjevanje kozmetike očitno zelo priljubljene okrasne školjke. V Egiptu in na področju staroveškega Kanaana so našli tudi kozmetične žličke iz slonovine ali lesa. Nekatere so izrezljane v obliki deklet, ki plavajo, ali pa v obliki drugih zapletenih vzorcev. Vse to priča, da so bila pri ženskah v tistih časih kozmetična sredstva v splošni rabi.
Ličila za oči
V Bibliji se ena od Jobovih hčera imenuje »Keren Hapuh«, kar bi v hebrejščini lahko pomenilo »rog za črno barvo (za oči)« oziroma posoda ali škatla za shranjevanje ličil, morda črtal za oči. (Job 42:14) Ime utegne namigovati na njeno lepoto na splošno, vendar bi bilo mogoče iz njega razbrati tudi to, da raba kozmetičnih sredstev v tistih časih ni bila nekaj tujega.
Zanimivo je, da je v Bibliji ličenje oči vedno omenjeno v povezavi z razvpitimi ženskami, kot denimo s spletkarsko kraljico Jezabelo in prostitutko, ki ponazarja nezvesto mesto Jeruzalem in o kateri sta govorila preroka Jeremija in Ezekiel. (2. kraljev 9:30; Jeremija 4:30; Ezekiel 23:40) Glede na veliko število izkopanih steklenih in kamnitih posod za shranjevanje ter palčk za nanašanje očesnega ličila je očitno, da so mnoge ženske v odpadniškem Izraelu, še zlasti tiste, ki so bile iz kraljeve družine ali bogate, prevzele navado močnega ličenja oči in drugega lepotičenja.
Dišeča olja, namenjena svetim opravilom in vsakdanji rabi
V starodavnem Izraelu so dišave na osnovi olivnega olja izdelovali in uporabljali že od nekdaj. Biblija v Drugi Mojzesovi knjigi omenja, kako so izdelovali sveto dišeče olje, ki so ga uporabljali duhovniki pri svoji službi v templju. Šlo je za mešanico cimeta, mire in drugih aromatičnih rastlin. (2. Mojzesova 30:22–25) Arheologi pravijo, da so v Jeruzalemu odkrili delavnico iz prvega stoletja n. št., v kateri so izdelovali dišave in kadila za tempelj. Biblija velikokrat omenja dišeča olja, ki so bila namenjena tako svetim opravilom kot vsakdanji rabi. (2. kroniška 16:14; Luka 7:37–46; 23:56)
Glineni vrček za dišavo, Izrael
V tistem delu sveta je primanjkovalo vode, zato so bila dišeča olja dobrodošel dodatek pri skrbi za higieno. Olja niso uporabljali le zato, da so si v vročem in suhem podnebju zaščitili kožo, temveč tudi v lepotne namene. (Ruta 3:3; 2. Samuelova 12:20) Judovska mladenka Estera je bila, preden je prišla pred kralja Ahasverja, deležna 12-mesečnega lepotilnega tretmaja – najprej so jo šest mesecev negovali z masažami z mirinim oljem, nato pa šest mesecev z balzamovim oljem. (Estera 2:12)
Dišave in dišavna olja so bile cenjene dobrine, po vrednosti primerljive s srebrom in zlatom. Ko je kraljica iz Sabe med svojim slovitim potovanjem obiskala kralja Salomona, so bili med dragocenostmi, ki mu jih je prinesla, zlato, dragi kamni in balzamovo olje. (1. kraljev 10:2, 10) Ko je kralj Ezekija slom iz Babilona razkazal zaklade svoje hiše, jim je poleg srebra, zlata in celotne orožarne ponosno pokazal tudi »balzamovo in drugo dragoceno olje«. (Izaija 39:1, 2)
Iz cvetov, sadežev, listov, smole in lubja je bilo mogoče pridobiti le majhne količine dišav ali olja. V Bibliji je omenjeno precejšnje število teh aromatičnih rastlin, denimo aloja, balzamovec, bdelij, belo kadilo, cimet, kasija, kolmež, mira, narda in žafran. Nekatere od teh so bile avtohtone in so rastle v Jordanski dolini, druge pa so kupovali od trgovcev, ki so iz Indije, juga Arabije in drugih dežel potovali po legendarnih trgovskih poteh.
Skrivnostno balzamovo olje
Balzamovo olje je v Bibliji omenjeno v poročilih o kraljici Esteri, kraljici iz Sabe in kralju Ezekiju. Leta 1988 so na zahodni obali Mrtvega morja v votlini blizu Kumrana odkrili majhen vrč za shranjevanje olja. Dvignil je veliko prahu. Je šlo za zadnji primerek znamenitega balzamovega olja? Raziskovalci tega ne vedo zagotovo. Vse do danes si kmetovalci prizadevajo, da bi znova oživili nekoč slovite nasade balzamovca.
Slonovinasta posodica za kozmetiko, Izrael
Dokazi kažejo, da so balzamovo olje, omenjeno v Bibliji, pridobivali v okolici En Gedija. Pri izkopavanjih so našli peči, vrče ter raznovrstne predmete iz kovine in kosti, ki datirajo v šesto stoletje pr. n. št. in so podobni predmetom za izdelovanje dišav iz drugih področij. Večina učenjakov meni, da balzamovec izvira iz Arabije oziroma Afrike. Dišavo so pridobivali iz smole. Balzamovo olje je bilo tako cenjeno, da so metode pridobivanja ostale skrivnost.
Balzam so celo uporabljali kot pogajalsko sredstvo pri sklepanju političnih dogovorov. Na primer, zgodovinar Jožef poroča, da je Mark Antonij, ljubimec egipčanske kraljice Kleopatre, kupil cel nasad te dragocene rastline in ji ga ponudil v dar. Rimski zgodovinar Plinij je omenil, da so med judovsko vojno v prvem stoletju n. št. judovski vojaki skušali uničiti vse balzamovce, zato da ti ne bi prišli v roke zavojevalskim Rimljanom.
Na podlagi Biblije in arheoloških odkritij dobimo bežen vpogled v to, kako so se kozmetična sredstva rabila v biblijskih časih. Biblija ne obsoja rabe kozmetičnih in drugih sredstev za lepšanje, poudarja pa, da jih je treba rabiti skromno in razumno. (1. Timoteju 2:9) Apostol Peter je opozoril, da je »v Božjih očeh veliko vreden« predvsem »miren in blag duh«. Glede na nenehno spreminjajoče se stile in modo je to vsekakor modri nasvet za kristjanke, tako mlajše kot starejše. (1. Petrovo 3:3, 4)
