1, 2. (a) “Maano” a Sathane ke afe? (b) Ke eng seo se tlago go re thuša gore re batamele Modimo?

JEHOFA MODIMO o bopile batho ba na le kganyogo ya go batamela go yena. Lega go le bjalo, Sathane o nyaka gore re nagane ka tsela yeo a naganago ka yona, gore ga re nyake thušo ya Jehofa. Maaka a ke ona ao Sathane a a kgothaleditšego ga e sa le go tloga ge Efa a be a forwa ka ona serapeng sa Edene. (Gen. 3: 4-6) Go theoša le histori, batho ba bantši ba ile ba boeletša phošo yeo.

² Ga go nyakege gore re wele molabeng woo wa Sathane. “Re tseba maano a gagwe.” (2 Bakor. 2:11) Sathane o leka go re tloša kgauswi le Jehofa ka go re šušumeletša gore re kgethe dilo tše di fošagetšego. Eupša go etša ge sehlogo se se fetilego se bontšhitše, re ka kgetha go dira dilo tše di nepagetšego ka mošomo wa boiphedišo, boithabišo le ditswalano tša lapa. Sehlogo se se tla bontšha kamoo go bea thekinolotši, boemo bja tša maphelo, tšhelete le boikgantšho maemong a swanetšego go ka re thušago gore re ‘batamele Modimo.’—Jak. 4:8.

3. Bontšha kamoo thekinolotši e ka šomišwago gabotse goba gampe.

³ Lefaseng ka bophara, batho ba tlwaetše go šomiša didirišwa tša elektroniki. Ge e ba di šomišwa gabotse, gona didirišwa tšeo e ka ba tše holago. Eupša ge e ba di šomišwa gampe, di ka senya tswalano ya rena le Tatago rena wa legodimong. Ela hloko dikhomphutha. Makasine woo o o balago o ile wa ngwalwa le go gatišwa ka thušo ya dikhomphutha. Khomphutha e ka ba sedirišwa se se atlegago sa go dira nyakišišo le go boledišana gomme ka dinako tše dingwe e ka ba mothopo o lapološago wa boithabišo. Lega go le bjalo, re ka ba ra tshwenyega kudu ka thekinolotši ya dikhomphutha. Ka bohlale barekiši ba kgodiša batho gore ba swanetše go ba le ditšweletšwa tša moragorago. Lesogana le lengwe le ile la kganyoga kudu go ba le thabolete e itšego ya khomphutha moo le ilego la rekiša ka sephiring e nngwe ya dipshio tša lona gore le reke thabolete yeo. Ruri seo se tloga se nyamiša!

4. Mokriste yo mongwe o ile a lebeletšana bjang le go diriša ga gagwe khomphutha ka mo go feteletšego?

 ⁴ Go tloga go nyamiša gore re lahlegelwe ke tswalano ya rena le Jehofa ka go šomiša thekinolotši gampe goba go fetša nako e ntši kudu re e diriša. Jon, e lego Mokriste yo a obelelago nywageng ya bo-30, o re: “Ke a tseba gore Beibele e re re swanetše go ‘diriša nako ya rena ka bohlale’ bakeng sa dilo tša moya. * Eupša ge go tliwa dikhomputheng, ga ke kgone go itshwara.” Gantši Jon o be a ikhwetša a dula Inthaneteng go fihla bošego kudu. O laodiša ka gore: “Ge ke be ke lapile kudu, ke moo go bego go le thata gore ke tlogele go tšea karolo mokerong wa poledišano goba go bogela dibidio tše kopana, e bile ka dinako tše dingwe dibidio tšeo di be di se tša hlweka.” E le gore a kgaotše mokgwa wo o mobe, Jon o ile a dira gore khomphutha ya gagwe e time ka boyona ge e be e le nako ya gore a robale.—Bala Baefeso 5:15, 16.

5, 6. (a) Batswadi ba na le boikarabelo bofe ka bana ba bona? (b) Batswadi ba ka kgonthišetša bjang gore bana ba bona ba ba le bagwera bao ba beago mohlala?

⁵ Batswadi, ga se la swanela go laola mosepelo o mongwe le o mongwe wa bana ba lena, eupša le swanetše go šetša tsela yeo ba dirišago khomphutha ka yona. Le se ke la ba dumelela gore ba bogele boitshwaro bjo bo gobogilego bjo bo lego Inthaneteng, dipapadi tše šoro, dilo tšeo di dirišanago le meoya le go ba le ditlwaelano tše mpe e le feela gore ba se le hlodie. Ge e ba le ba dumelela, ba ka phetha ka gore: ‘Ka ge mma le tate ba se na taba, gona se se lokile.’ Ka ge le le batswadi, ke boikarabelo bja lena gore le šireletše bana ba lena—go akaretša le ba lego mahlalagading—selong le ge e le sefe seo se ka ba tlošago kgauswi le Jehofa. Gaešita le diphoofolo di šireletša bana ba tšona dikotsing. Akanya seo bere ya tshadi e bego e tla se dira ge e ba motho yo mongwe a be a hlasela bana ba yona!—Bapiša le Hosea 13:8.

⁶ Thušang bana ba lena gore ba gwerane le Bakriste ba bagolo le ba banyenyane bao ba beago mohlala. Le gona gopolang gore bana ba lena ba nyaka gore le fetše nako le bona! Ka gona ipheng nako ya go sega le bona, go bapala le bona, go šoma le bona le go ‘batamela Modimo’ le bona. *

7. Ke ka baka la’ng ka moka ga rena re nyaka go dula re phetše gabotse mmeleng?

⁷ Gantši re botšiša batho gore: “O ikwa bjang?” Mantšu a a tlwaelegilego a bontšha therešo e nyamišago. Ka ge batswadi ba rena ba pele ba ile ba dumelela Sathane gore a ba tloše kgauswi le Jehofa, ka moka ga rena re a babja. Bolwetši bo phethagatša morero wa Sathane, ka gobane ge re babja re thatafalelwa ke go hlankela Jehofa. Le gona ge e ba re ehwa, re ka se kgone go hlankela Modimo. (Ps. 115:17) Ka gona, ke ga tlhago gore re nyake go dula re phetše gabotse mmeleng. * Le gona re swanetše go tshwenyega ka boemo bja tša maphelo bja bana babo rena.

8, 9. (a) Re ka phema bjang go feteletša dilo mabapi le boemo bja rena bja tša maphelo? (b) Re holega bjang ka go hlagolela lethabo?

⁸ Lega go le bjalo, ke gabohlokwa gore re  pheme go dira dilo ka tsela e feteletšego. Ba bangwe ka phišego ba ile ba kgothaletša mehuta e itšego ya dijo, kalafo goba dihlare tše itšego—gaešita le go bolela ka tšona ka phišego kudu go feta go bolela ka ditaba tše dibotse tša Mmušo wa Modimo. Ba ka ba ba ipotša gore ba tloga ba thuša batho ba bangwe. Lega go le bjalo, ga se ra swanela go bolelela dihlare goba ditlolo le mekgwa ya tša maphelo pele goba ka morago ga diboka Holong ya Mmušo goba ge re le dikopanong tše dikgolo goba tše dinyenyane. Ke ka baka la’ng re sa swanela go dira seo?

⁹ Re bokana gotee gore re boledišane ka dilo tša moya le go oketša lethabo la rena, e lego seka seo se enywago ke moya o mokgethwa wa Modimo. (Bagal. 5:22) Dinakong tše bjalo, go nea keletšo ka tša maphelo goba ka dihlare—go sa šetšwe gore e kgopetšwe goba ga se ya kgopelwa—go ka šitiša morero wa rena wa go ba moo gomme gwa amoga ba bangwe lethabo la bona. (Baroma 14:17) Tsela yeo motho a swaraganago ka yona le ditaba tša mabapi le boemo bja tša maphelo e swanetše go ba phetho ya gagwe ka noši. Go feta moo, ga go na motho yo a nago le pheko ya malwetši ka moka. Gaešita le dingaka tše kaonekaone di a tšofala e bile di a babja, gomme mafelelong di a hwa. Le gona go tshwenyega kudu ka boemo bja rena bja tša maphelo go ka se oketše bophelo bja rena. (Luka 12:25) Ka lehlakoreng le lengwe, “pelo e thabilego e etša sehlare se se fodišago.”—Die. 17:22.

10. (a) Ke dika dife tšeo di kgahlišago Jehofa? (b) Re ka thabela bjang boemo bjo bokaonekaone bja tša maphelo?

¹⁰ Ka tsela e swanago, ga se phošo go tshwenyega ka ponagalo ya rena. Eupša ga se ra swanela go leka ka thata go tloša maswao ka moka a botšofadi. Maswao ao e ka ba bohlatse bja gore re gotše, re na le seriti le botse bja ka gare. Ka mohlala, Beibele e re: “Hlogo e putswa ke mphapahlogo wa botse ge e hwetšwa tseleng ya go loka.” (Die. 16:31) Ye ke tsela yeo Jehofa a re lebelelago ka yona, gomme le rena re swanetše go itebelela ka tsela yeo. (Bala 1 Petro 3:3, 4.) Ka gona, na ke gabohlale gore re buiwe goba re nwe diphilisi le go diriša ditlolo tšeo di re beago kotsing go sa nyakege e le feela gore re bogege gakaone? “Lethabo leo Jehofa a [re] neago lona” ke mothopo wa botse bja kgonthe bjoo bo lego ka gare ga rena, go sa šetšwe nywaga ya rena goba boemo bja rena bja tša maphelo. (Neh. 8:10) Ke feela lefaseng le lefsa moo re tlago go phela gabotse gomme ra boela bofseng. (Jobo 33:25; Jes. 33:24) Go fihlela ka yona nako yeo, bohlale bjo bo holago le tumelo di tla re thuša gore re dule re le kgauswi le Jehofa nakong ya ge re dira sohle seo re ka se kgonago maemong ao ga bjale re lego go ona.—1 Tim. 4:8.

11. Tšhelete e ka fetoga molaba bjang?

¹¹ Tšhelete ka boyona ga e na bothata, e bile ga go phošo go ba le kgwebo ya maleba. (Mmo. 7:12; Luka 19:12, 13) Lega go le bjalo, ga go pelaelo gore go hlagolela “lerato la tšhelete” go tla re tloša kgauswi le Jehofa. (1 Tim. 6:9, 10) “Dipelaelo tša lefase le,” e lego go tshwenyega kudu ka go hwetša dilo tše di nyakegago bophelong, di ka re fokodiša moyeng. Go bjalo le ka “matla a forago a mahumo,” e lego kgopolo e fošagetšego ya gore mahumo a tliša lethabo le le swarelelago le tšhireletšego. (Mat. 13:22) Jesu o bontšhitše gabotse gore “ga go yo” a ka hlankelago Modimo le mahumo ka nako e tee.—Mat. 6: 24.

12. Ke melaba efe ya tša ditšhelete yeo e tlwaelegilego lehono, gona o ka e phema bjang?

¹² Go ba le pono e fošagetšego ka tšhelete go ka lebiša ditirong tše fošagetšego. (Die. 28:20) Ba bangwe ba foraforeditšwe ke dikholofetšo tša gore ba tla huma ka pela le ka tsela e bonolo, e bile ba ile ba reka dithekethe tša matengwa goba ba phegelela maano a go ikhumiša ka ba bangwe gaešita le go goketša ditho tše dingwe tša phuthego. Ba bangwe ba tantšwe ke dikholofetšo tše e sego tša kgonthe tša gore ba tla hwetša tswalo e ntši ge ba ka beeletša tšhelete. O se ke wa dumelela gore megabaru e dire gore o radiiwe. Diriša temogo. Ge e ba selo seo o se holofeditšwego se belaetša, gona o ka hwetša se le bjalo.

13. Pono ya Jehofa ka tšhelete e fapana bjang le ya lefase?

¹³ Ge re etiša “Mmušo pele le toko ya gagwe,”  Jehofa o tla šegofatša maiteko a rena a go hwetša dinyakwa tša motheo. (Mat. 6:33; Baef. 4:28) Ga a nyake gore re otsele ge re le dibokeng ka ge re lapišitšwe ke go šoma kudu goba go dula re tshwenyegile ka tšhelete ge re le Holong ya Mmušo. Lega go le bjalo, batho ba bantši lefaseng ba ikgafela feela go kgoboketša tšhelete ba nagana gore ba itirela bokamoso bjo bo šireletšegilego e le gore ka morago ba tle ba hlabe kgobe ka mootlwa. Gantši ba kgothaletša bana ba bona go ba le dipakane tše swanago. Jesu o bontšhitše gore go nagana ka tsela e bjalo ga go na tlhaloganyo. (Bala Luka 12:15-21.) Se se re gopotša Gehasi, yoo a bego a nagana gore a ka ba le megabaru a dutše a na le tswalano e botse le Jehofa.—2 Dikg. 5:20-27.

14, 15. Ke ka baka la’ng e se gabohlale go holofela gore tshepedišo ya lefase le ya ditšhelete e re šireletše? Nea mohlala.

¹⁴ Go begilwe gore dintšhu tše dingwe di ile tša kgangwa ke meetse ka ge di be di sa nyake go lahla hlapi yeo di bego di palelwa ke go e kuka ka ge e imela. Na boemo bjo bjalo bo ka diragalela Mokriste? Mogolo yo a bitšwago Alex o hlalosa gore: “Ke rata go seketša kudu. Ge e ba nka tšhela sesepe se sentši sa go hlapa hlogo, ke bušetša se sengwe sa sona ka lepotlelong.” Lega go le bjalo, Alex o ile a tsenela kgwebo ya go gweba ka dithoto mebarakeng ya ditšhelete, a nagana gore go se go ye kae a ka tlogela mošomo wa gagwe gomme a tsenele tirelo ya bobulamadibogo. O ile a nwelela kudu dithutong tše fapafapanego tša mebaraka ya ditšhelete. O ile a diriša tšhelete ya gagwe ka moka yeo a ilego a e boloka le yeo a e adimilego go barekiši, ke moka a ya mebarakeng ya ditšhelete gomme a reka dithoto tšeo ditsebi di boletšego gore di be di tla namelela ka pela. Go e na le moo, mebaraka yeo e ile ya phuhlama ka lebelo. Alex o laodiša ka gore: “Ke be ke ikemišeditše go buša tšhelete ya ka. Ke be ke nagana gore ge nka fo swarelela, mebaraka e tla kaonefala gomme ke tla hwetša tšhelete ya ka.”

¹⁵ Alex o feditše dikgwedi tše dintši a nagana ka dithoto tšeo feela. O ile a thatafalelwa ke go tsepamiša monagano wa gagwe dilong tša moya, gomme a felelwa ke boroko. Eupša mebaraka yeo ga se ya ka ya boela sekeng. Alex o ile a loba tšhelete ya gagwe gomme a swanelwa ke go rekiša ntlo ya gagwe. O dumela ka gore: “Ke ile ka bakela lapa la ka bohloko bjo bogolo.” Eupša o ithutile thuto e bohlokwa. O re: “Bjale ke a tseba gore motho le ge e le ofe yo a beago kholofelo ya gagwe tshepedišong ye ya Sathane o tla nyama o šoro.” (Die. 11:28) Ruri go bea kholofelo ya rena ditšheleteng tšeo re di beeleditšego, goba go nyaka go dira tšhelete e ntši tshepedišong ye go swana le go bea kholofelo ya rena go “modimo wa lefase le,” Sathane. (2 Bakor. 4:4; 1 Tim. 6:17) Alex o ile a nolofatša bophelo bja gagwe “ka baka la ditaba tše dibotse.” O tla go botša gore go dira seo go dirile gore yena le ba lapa la gagwe ba thabe kutšwanyana e bile go ba batameditše kgauswi le Jehofa.—Bala Mareka 10:29, 30.

16. Boikgantšho bja maleba bo fapana bjang le boikgogomošo?

¹⁶ Go ikgantšha ka dilo tša maleba ke mo gobotse. Ka mohlala, re swanetše go dula re ikgantšha ka go ba Dihlatse tša Jehofa. (Jer. 9: 24) Boitlhompho bo tla re thuša gore re dire diphetho tše dibotse gomme bja dira gore re pheme go theoša ditekanyetšo tša rena tša boitshwaro. Eupša go etiša pele dipono tša rena goba maemo a rena go ka re tloša kgauswi le Jehofa.—Ps. 138:6; Baroma 12:3.

17, 18. (a) Bolela mehlala ya ka Beibeleng ya batho bao ba ikokobeditšego gaešita le ya bao ba ikgogomošago. (b) Ngwanabo rena yo mongwe o ile a phema bjang go dumelela boikgogomošo bo mo tloša kgauswi le Jehofa?

¹⁷ Beibele e hupere mehlala ya batho bao ba ikgogomošago gaešita le ya bao ba ikokobeditšego. Kgoši Dafida ka boikokobetšo o ile a nyaka gore Jehofa a mo hlahle, gomme Jehofa o ile a mo šegofatša. (Ps. 131: 1-3) Eupša Jehofa o ile a kokobetša dikgoši tšeo di ikgogomošago e lego Kgoši Nebukadinetsara le Kgoši Belshatsara. (Dan. 4:30-37; 5:22-30) Le lehono go ka rotoga maemo ao a ka lekago boikokobetšo bja rena. Mohlanka wa bodiredi wa nywaga e 32 yo a bitšwago Ryan, o ile a hudugela phuthegong  e mpsha. Ryan o laodiša ka gore: “Ke be ke letetše gore go se go ye kae ke tla kgethwa go ba mogolo, eupša ngwaga o ile wa feta go se na seo se diregago.” Na Ryan o be a tla galefa goba a nyama, a nagane gore bagolo ba ile ba palelwa ke go mo nea tlhompho e swanetšego? Na o be a tla kgaotša go ba gona dibokeng, a dumelele boikgogomošo bo mo tloša kgauswi le Jehofa le batho ba Gagwe? Wena o be o tla dira’ng?

¹⁸ Ryan o gopola ka gore: “Ke badile sohle seo ke ilego ka se hwetša dikgatišong tša rena seo se bolelago ka go diega ga selo seo se letetšwego.” (Die. 13:12) “Ke ile ka thoma go lemoga gore go nyakega gore ke ithute go se fele pelo le go ikokobetša. Ke be ke nyaka go dumelela Jehofa gore a nnee tlwaetšo.” Ryan o ile a se sa hlwa a tshwenyega kudu ka yena eupša a tshwenyega ka go hlankela ba bangwe—ka phuthegong le tšhemong. Go se go ye kae o be a swara dithuto tše mmalwa tše di tšwelago pele tša Beibele. O re: “Ka morago ga ngwaga le seripa, ke ile ka kgethwa go ba mogolo, gomme seo se ile sa mmakatša. Ke be ke kgaoditše go tshwenyega kudu ka taba yeo ka ge ke be ke tloga ke thabela bodiredi bja ka.”—Bala Psalme 37:3, 4.

19, 20. (a) Re ka kgonthišetša bjang gore go se be le selo le setee sa bophelo bja letšatši le letšatši seo se tlago go re tloša kgauswi le Jehofa? (b) Re ka ekiša mehlala efe ya bao ba ilego ba dula kgauswi le Jehofa?

¹⁹ Dilo ka moka tšeo go boletšwego ka tšona sehlogong se le se se fetilego di kgatha tema e itšego bophelong bja rena. Re ikgantšha ka go ba bahlanka ba Jehofa. Lapa le le thabilego le boemo bjo bobotse bja tša maphelo ke tše dingwe tša dimpho tše dikgolokgolo tša Jehofa. Re a kwešiša gore go ba le mošomo wa boiphedišo le tšhelete go ka re thuša go hlokomela dinyakwa tša rena. Re a tseba gore boithabišo bo ka re lapološa le gore thekinolotši e ka re hola. Eupša go phegelela e nngwe ya dilo tše ka nako e fošagetšego, le ka tekanyo e feteletšego goba ka tsela yeo e šitišago borapedi bja rena go ka re tloša kgauswi le Jehofa.

²⁰ Therešo ke gore Sathane o rata gore seo se direge. Lega go le bjalo, o ka thibela gore kotsi yeo e se wele wena le ba lapa la gago! (Die. 22:3) Batamela Jehofa gomme o dule kgauswi le yena. Re na le mehlala e mentši ya ka Beibeleng yeo re ka ithutago go yona tabeng ye. Henoge le Noa ‘ba be ba sepela le Modimo wa therešo.’ (Gen. 5:22; 6:9) Moshe “o ile a tšwela pele a tiile go etša ge eka o bona Yo a sa bonagalego.” (Baheb. 11:27) Jesu o be a dula a thekgwa ke Modimo ka ge a be a dira dilo tšeo di kgahlišago Tatagwe wa legodimong. (Joh. 8:29) Ekišang mehlala e bjalo. “Thabang ka mehla. Le rapeleng ka mehla. Le lebogeng se sengwe le se sengwe.” (1 Bathes. 5:16-18) Le gona o se ke wa dumelela selo se go tloša kgauswi le Jehofa!