1., 2. a) Kaj spada k Satanovim »nakanam«? b) Kaj nam bo pomagalo zbližati se z Bogom?

BOG JEHOVA je nas ljudi ustvaril s potrebo, da se z njim zbližujemo. Satan pa želi, da bi bili istega mišljenja kot on, namreč da Jehova ne potrebujemo. To je laž, ki jo Satan širi, že vse odkar ji je v edenskem vrtu nasedla Eva. (1. Mojz. 3:4–6) Enako napako je skozi zgodovino naredila večina ljudi.

² K sreči se nam ni treba ujeti v past, ki jo nastavlja Satan, »saj nam njegove nakane niso neznane«. (2. Kor. 2:11) Satan nas skuša oddaljiti od Jehova, tako da nas napeljuje na napačne odločitve. Toda kot smo videli v prejšnjem članku, se lahko glede izbire zaposlitve, sprostitve in družinskih zadev pravilno odločimo. Iz tega članka pa bomo spoznali, kako nam to, da uravnovešeno gledamo na tehniko, zdravje, denar in ponos, lahko pomaga upoštevati nasvet: »Približajte se Bogu.« (Jak. 4:8)

3. Povej, kako se lahko tehnika uporablja v dobre namene in kaj je lahko v povezavi z njo tudi slabega.

³ Povsod po svetu so napredne elektronske naprave sedaj nekaj običajnega. Takšni sodobni izumi so lahko, če jih primerno uporabljamo, koristna orodja. Če jih ne uporabljamo primerno, pa se lahko vrinejo med nas in našega nebeškega Očeta. Razmislimo o računalnikih. Revija, ki jo pravkar bereš, je bila napisana in natisnjena s pomočjo računalnikov. Ta naprava je lahko učinkovit raziskovalni in komunikacijski pripomoček ter včasih tudi vir osvežilne zabave. Po drugi strani pa lahko z računalniško tehniko postanemo obsedeni. Trgovski svet zvito prepričuje ljudi, da nujno potrebujejo najnovejše izdelke. Neki mlad moški si je tako vroče želel tablični računalnik, da je na skrivaj prodal eno od svojih ledvic, da si ga je lahko kupil. To je bila res lahkomiselna žrtev!

4. Kako je neki kristjan opravil z navado pretirane uporabe računalnika?

 ⁴ Še bolj žalostno pa je zaradi zlorabe ali pretirane uporabe tehnike žrtvovati svoj zaupni odnos z Jehovom. »Vem, da v Bibliji piše, da moramo kar najbolje izrabljati svoj čas, in sicer za duhovne stvari,« pravi Jon, kristjan, ki je v svojih poznih dvajsetih. * »Toda ko gre za računalnike, sem sam sebi najhujši sovražnik.« Pogosto se je pozno ponoči zalotil, da je še vedno na internetu. »Bolj ko sem bil utrujen, težje mi je bilo nehati kramljati ali gledati videoposnetke, ki pa niso bili vedno ravno primerni,« se spominja. Ker se je želel otresti te razvade, je svoj računalnik nastavil tako, da se sam ugasne, ko je čas za spanje. (Beri Efežanom 5:15, 16.)

5., 6. a) Katere odgovornosti imajo starši do svojih otrok? b) Kako lahko starši poskrbijo, da bodo njihovi otroci imeli dobro družbo?

⁵ Starši, svojim otrokom vam ni treba biti stalno za hrbtom, morate pa imeti pod nadzorom, kako uporabljajo računalnik. Ne prepustite jih nemorali, nasilnim videoigram, spiritizmu in slabi družbi – kar vse lahko najdejo na spletu – samo zato, da bi jih zaposlili in imeli mir pred njimi. Če namreč to storite, bodo morda sklenili: »Če mamica in očka nič ne rečeta, potem to že ni nič hudega.« Kot starši ste dolžni zaščititi svoje otroke, tudi najstnike, pred vsem, kar bi jih lahko oddaljilo od Jehova. Celo živali ščitijo svoje mladiče pred nevarnostjo. Samo zamislite si, kaj bi storila medvedka, če bi kdo ogrožal njene mladičke! (Primerjaj Ozej 13:8.)

⁶ Pomagajte svojim otrokom, da si bodo poiskali zdravo družbo med zglednimi kristjani, mlajšimi in starejšimi. In nikoli ne pozabite, da vaši otroci potrebujejo ravno vas, da ste z njimi! Zato si vzemite čas zanje in poskrbite, da se boste skupaj smejali, igrali, skupaj delali in se zbliževali z Bogom. *

7. Zakaj si vsi želimo biti zdravi?

⁷ »Kako se počutiš?« To pogosto vprašanje razkriva kruto realnost. Ker sta naša prastarša dovolila Satanu, da ju je oddaljil od Jehova, smo vsi podvrženi boleznim. Bolezen gre na roko Satanu, saj takrat, ko smo bolni, težje služimo Jehovu. In če umremo, mu sploh ne moremo služiti. (Ps. 115:17) Zato seveda želimo storiti vse, kar lahko, da bi ostali zdravi. * Poleg tega bi se morali zanimati tudi za zdravje in dobro naših bratov in sester.

8., 9. a) Kako lahko preprečimo, da glede zdravja ne bi zahajali v skrajnosti? b) Kako nam koristi, če si prizadevamo biti veseli?

⁸ Vendar je pomembno, da ne zahajamo v skrajnosti. Nekateri goreče zagovarjajo določene vrste prehrane, zdravljenja  ali izdelkov – in so za to celo bolj goreči kakor za širjenje kraljestvenega sporočila. Morda so iskreno prepričani, da drugim s tem pomagajo. Vseeno pa ne bi bilo primerno, če bi pred shodi v kraljestveni dvorani ali po njih oziroma med zbori in zborovanji navduševali druge za določene zdravstvene ali kozmetične izdelke in postopke. Zakaj ne?

⁹ Shajamo se zato, da razpravljamo o duhovnih stvareh in da raste naše veselje, ki je ena od lastnosti sadu Božjega duha. (Gal. 5:22) Če bi ob teh priložnostih ponujali zdravstvene nasvete in izdelke – bodisi da bi nas kdo zanje prosil bodisi da ne – bi nas to lahko odvračalo od duhovnega programa, druge pa bi oropalo veselja. (Rim. 14:17) To, kako bo posameznik skrbel za svoje zdravje, je njegova osebna odločitev. Poleg tega nihče ne zna pozdraviti vseh bolezni. Celo najboljši zdravniki se postarajo, zbolijo ter nazadnje umrejo. In še nekaj, če bomo preveč zaskrbljeni za svoje zdravje, si življenja ne bomo niti malo podaljšali. (Luk. 12:25) Po drugi strani pa »veselo srce učinkuje dobro kakor zdravilo«. (Preg. 17:22)

10. a) Kaj posameznika dela lepega pred Jehovom? b) Kdaj bomo popolnoma zdravi?

¹⁰ Podobno velja za naš videz. Primerno je sicer, da skrbimo zanj, toda ni se nam treba preveč naprezati, da bi odstranili vse znake staranja. Ti znaki so lahko dokaz zrelosti, dostojanstva in notranje lepote. Biblija denimo pravi: »Siva glava je prelepa krona, če je na poti pravičnosti.« (Preg. 16:31) Tako na nas gleda Jehova in v tem bi ga morali posnemati. (Beri 1. Petrovo 3:3, 4.) Ali se je potem modro izpostavljati nepotrebnim in potencialno nevarnim kirurškim posegom ali metodam zdravljenja samo zato, da bi bili fizično privlačnejši? Vir prave lepote, ki izvira iz naše notranjosti, je, ne glede na to, koliko smo stari ali kako zdravi smo, »veselje, ki ga daje Jehova«. (Neh. 8:10) Popolno zdravje in mladostno lepoto nam bo prinesel samo novi svet. (Job 33:25; Iza. 33:24) Do takrat pa se moramo modro odločati in zaupati Jehovovim obljubam. To nam bo pomagalo, da bomo že sedaj uživali življenje in ne bomo preveč zaskrbljeni za svoje zdravje. (1. Tim. 4:8)

11. Kako lahko denar postane zanka?

¹¹ Denar sam po sebi ni zlo, prav tako ni narobe imeti pošten posel. (Prid. 7:12; Luk. 19:12, 13) Toda če gojimo »ljubezen do denarja«, se bomo zagotovo oddaljili od Jehova. (1. Tim. 6:9, 10) »Skrbi te stvarnosti« oziroma pretirana zaskrbljenost za življenjske potrebščine nas lahko duhovno zaduši. Enako lahko na nas vpliva tudi »varljiva moč bogastva« oziroma zgrešeno prepričanje, da bogastvo prinaša trajno srečo in varnost. (Mat. 13:22) Jezus je jasno povedal, da »nihče« ne more uspešno služiti Bogu in bogastvu. (Mat. 6:24)

12. Katere vrste finančnih zank so danes pogoste in kako lahko preprečimo, da se vanje ne bi ujeli?

¹² Nepravilen pogled na denar lahko vodi k napačnim dejanjem. (Preg. 28:20) Nekatere so obljube o hitrem in lahkem zaslužku premamile, da so kupovali loterijske srečke ali se ukvarjali z vprašljivimi oblikami mrežnega marketinga ter k temu pritegnili celo druge člane občine. Druge pa so premamile ponudbe z nerealno visokimi zaslužki pri naložbah. Ne dovoli, da bi zaradi pohlepa postal žrtev goljufije. Bodi razsoden. Če je ponudba videti predobra, da bi bila resnična, potem verjetno ni resnična.

13. Kako se Jehovov pogled na denar razlikuje od pogleda, ki ga ima na denar svet?

¹³ Če bomo na prvo mesto dajali »kraljestvo in Božjo pravičnost«, bo Jehova  blagoslavljal naš trud, da si priskrbimo tisto, kar res potrebujemo. (Mat. 6:33; Efež. 4:28) On ne želi, da bi se nam med shodi zaradi prekomernega dela dremalo ali da bi se, medtem ko sedimo v kraljestveni dvorani, v mislih ubadali z denarjem. Vendar se mnogi v svetu okoli nas posvetijo služenju denarja, saj menijo, da si bodo samo tako lahko zagotovili varno prihodnost in bodo kasneje v življenju lažje shajali. Pogosto k enakim pridobitniškim ciljem silijo tudi svoje otroke. Jezus je pokazal, da je takšno razmišljanje nerazumno. (Beri Luka 12:15–21.) To nas morda spomni na Gehazija, ki je mislil, da lahko streže svojemu pohlepu in da je lahko hkrati v dobrem odnosu z Jehovom. (2. kra. 5:20–27)

14., 15. Zakaj ne smemo varnosti iskati v finančnem sistemu? Povej primer.

¹⁴ Glede na neko poročilo, so se nekateri orli utopili, ker iz svojih krempljev niso izpustili ribe, ki je bila zanje pretežka. Ali se lahko kaj podobnega zgodi kristjanu? »Ponavadi sem zelo varčen,« pravi starešina po imenu Alex. »Če se mi iz embalaže izlije malo preveč šampona, ga nekaj vrnem nazaj.« Vseeno pa je Alexa potegnilo vase trgovanje na borzi, saj je mislil, da bo lahko kmalu pustil službo in začel pionirati. Vse bolj je bil zaposlen s preučevanjem različnih ponudb in borznih poročil. S svojimi prihranki in denarjem, ki si ga je izposojal pri borznih posrednikih, je kupoval delnice, ki naj bi po predvidevanjih analitikov hitro pridobivale na vrednosti. Namesto tega pa so strmo padle. »Odločen sem bil dobiti svoj denar nazaj,« se spominja Alex. »Imel sem občutek, da moram samo še malo počakati, pa bodo delnice spet šle navzgor.«

¹⁵ Alex je več mesecev komajda še lahko mislil na kaj drugega. Težko se je osredinjal na duhovne reči in ni mogel spati. Toda vrednost delnic se ni več dvignila. Izgubil je svoje prihranke in moral je prodati hišo. »Svoji družini sem povzročil veliko bolečino,« priznava. Vendar se je naučil nekaj pomembnega. »Zdaj vem, da je vsak, ki zaupa v Satanovo stvarnost, na koncu hudo razočaran.« (Preg. 11:28) Res je, če se zanašamo na svoje prihranke, naložbe ali na to, da znamo služiti denar v tej stvarnosti, se pravzaprav zanašamo na Satana, »boga te stvarnosti«. (2. Kor. 4:4; 1. Tim. 6:17) Alex je kasneje »zaradi [. . .] dobre novice« poenostavil svoje življenje. Pove nam lahko, da je s tem osrečil sebe in svojo družino, in vsi skupaj so se še bolj zbližali z Jehovom. (Beri Marko 10:29, 30.)

16. V čem se primeren ponos razlikuje od neprimernega?

¹⁶ Biti ponosen na prave reči, je lahko dobro. Vedno bi denimo morali biti ponosni na to, da smo Jehovove priče. (Jer. 9:24) Zdrava mera samospoštovanja nam pomaga, da sprejemamo dobre odločitve in da ne znižujemo svojih moralnih meril. Toda če bi svojim pogledom ali položaju pripisovali preveliko vrednost, bi nas to lahko oddaljilo od Jehova. (Ps. 138:6; Rim. 12:3)

17., 18. a) Omeni svetopisemske zglede tistih, ki so bili ponižni, in tistih, ki so bili ponosni. b) Kako je neki brat poskrbel, da ga ponos ni oddaljil od Jehova?

¹⁷ V Bibliji so zapisani tako zgledi ponosnih ljudi kot tudi zgledi ponižnih. Kralj David je ponižno iskal vodstvo pri Jehovu, in ta ga je za to blagoslovil. (Ps. 131:1–3) Po drugi strani pa je Jehova ponižal ponosna kralja Nebukadnezarja in Belšazarja. (Dan. 4:30–37; 5:22–30) Tudi danes se pojavijo okoliščine, v katerih je naša ponižnost na preizkušnji. Ryan, 32-letni strežni služabnik se je preselil v  novo občino. »Pričakoval sem, da bom kmalu predlagan za starešina,« pravi, »toda minilo je leto, ne da bi se to zgodilo.« Ali je Ryan imel občutek, da mu starešine ne izkazujejo primernega spoštovanja, in je zato postal jezen ali zagrenjen? Ali je nehal obiskovati shode in dopustil, da ga ponos oddalji od Jehova in njegovega ljudstva? Kaj bi storil ti?

¹⁸ »V naših publikacijah sem prebral vse, kar sem lahko našel na temo predolgega pričakovanja,« se spominja Ryan. (Preg. 13:12) »Začel sem se zavedati, da se moram naučiti potrpežljivosti in ponižnosti. Jehovu sem moral dopustiti, da me vzgaja.« Ryan je pozornost s sebe preusmeril v to, da služi drugim – v občini in na področju. Kmalu je vodil več napredujočih svetopisemskih tečajev. »Ko sem bil čez leto in pol postavljen za starešina, sem bil kar malo presenečen,« pravi. »Tako zelo sem namreč užival v oznanjevanju, da se s tem sploh nisem več ukvarjal.« (Beri Psalm 37:3, 4.)

19., 20. a) Kako lahko poskrbimo, da nas običajne reči ne bi oddaljile od Jehova? b) Katere zglede tistih, ki so bili blizu Jehovu, lahko posnemamo?

¹⁹ Vse reči, o katerih smo razpravljali v tem članku in prejšnjem, imajo svoje mesto v našem življenju. Ponosni smo na to, da smo Jehovovi služabniki. Srečna družina in dobro zdravje spadata med Jehovove največje darove. Zavedamo se, da nam lahko posvetno delo in denar pomagata skrbeti za naše potrebe. Vemo, da nas sprostitev lahko osveži in da tehnika utegne biti uporabna. Toda če si za katero koli od teh reči prizadevamo ob nepravem času in pretirano oziroma tako, da nas to že ovira pri čaščenju, se lahko oddaljimo od Jehova.

²⁰ Satan bi seveda rad videl, da bi se to zgodilo. Toda ti lahko preprečiš, da bi se takšna nesreča zgrnila nate in na tvojo družino! (Preg. 22:3) Približaj se Jehovu in mu ostani blizu. Glede tega obstajajo številni biblijski zgledi, ki so nam v pouk. Enoh in Noe sta hodila s pravim Bogom. (1. Mojz. 5:22; 6:9) Mojzes »je bil stanoviten, kakor da bi videl Nevidnega«. (Heb. 11:27) Jezus je bil ves čas deležen Božje podpore, ker je vedno delal to, kar je ugajalo njegovemu nebeškemu Očetu. (Jan. 8:29) Posnemaj takšne zglede. Ne pozabi na nasvet: »Vedno se veselite. Nenehno molite. Za vse se zahvaljujte.« (1. Tes. 5:16–18) Naj te nič ne oddalji od Jehova!