Etal ñan katak ko ilo bok in

Etal ñan laajrak in katak ko

Pãd Wõt ilo Kom̦lal̦ eo Ej Kõkkar kõn an Jeova Kõjparok Kõj

Pãd Wõt ilo Kom̦lal̦ eo Ej Kõkkar kõn an Jeova Kõjparok Kõj

“Jeova enaaj . . . tarin̦aek aelõñ kein, ãinwõt An tarin̦ae ilo raan in pata.”​—ZEKARAIA 14:3.

1, 2. Ta tarin̦ae eo enaaj lukkuun wal̦o̦k? Ta eo jeban aikuj kõm̦m̦ane ilo iien tarin̦ae in?

 ILO Oktoba 30, 1938, elõñ milien armej ilo Amedka rar roñjake juon bũrookraam̦ ilo retio. Armej ro rej kõm̦m̦ane bũrookraam̦ in rej arin ri nuuj ro. Im rar kõjjel̦ã bwe ewõr menin mour ko rekaamijak jãn planet Mars repãd ilo lal̦ in im rej itõn ko̦kkure. Kõn men in, ro rar roñjake rar l̦õmn̦ak em̦ool men in, ak rejaje bwe ej juon bwebwenato bajjek. Rar l̦õmn̦ak bwe ewal̦o̦k juon tarin̦ae im rar lukkuun mijak im lõl̦ño̦ñ. Joñan, jet iaaer rar kõm̦m̦ani elõñ men ko ñan kõjparok er make im pojak ñan tarin̦ae.

2 M̦õttan wõt jidik im enaaj wal̦o̦k juon tarin̦ae. Ak enañin aolep armej ro rejjab pojak ñan iien in. Etan tarin̦ae in ej Armagedon. Tarin̦ae in ej an Anij n̦ae jukjukun pãd in enana. Im men in ejjab juon bwebwenato bajjek. Jejel̦ã bwe tarin̦ae in enaaj lukkuun wal̦o̦k kõnke em̦õj an Anij kwal̦o̦k kake ilo Naan eo an, Baibõl̦. (Revelesõn 16:14-16) Jeban aikuj tarin̦ae ilo iien pata in. Ak Jeova enaaj kõjerbale kajoor eo an ñan kõjparoke kõj ilo juon wãween ekabwilõñlõñ.

3. Ta kanaan eo jenaaj katak kake? Etke eaorõk kanaan in ñan kõj rainin?

3 Kanaan eo ilo Zekaraia jebta 14 el̦ap an kwal̦o̦k ñan kõj kõn Armagedon. Meñe kar je kanaan in enañin 2,500 iiõ remootl̦o̦k ak ej aorõk wõt ñan kõj rainin. (Rom 15:4) Kanaan in ej kwal̦o̦k kõn men ko rar wal̦o̦k ñan armej ro an Anij jãn iien eo Kũraij ear jino irooj ilañ ilo 1914. Ej bar kwal̦o̦k kõn men ko rekaitoktoklimo im m̦õttan jidik renaaj wal̦o̦k. Kanaan in ej kwal̦o̦k ñan kõj kõn “juon kom̦lal̦ el̦ap” im “dãn ko dãnin mour.” (Zekaraia 14:4, 8) Im ilo katak in, jenaaj katak ta mel̦el̦ein kom̦lal̦ in im ewi wãween an armej ro an Jeova maroñ lo kõjparok ie. Bareinwõt, jenaaj katak ta mel̦el̦ein dãn ko dãnin mour im ewi wãween jemaroñ bõk tokjãn jãne. Ñe jejel̦ã mel̦el̦ein men in, jenaaj kile bwe jej aikuj idaak jãn dãn kein. Im ejjab men in wõt ak jenaaj bar kõn̦aan idaak jãni. Jen kiiõ katak kõn kanaan in.​—2 Piter 1:19, 20.

“RAAN” AN JEOVA EJ IJJINO

4. (1) Ñããt ear ijjino “raan” eo an Jeova? (2) Ta eo ri kapit ro rar kwal̦o̦k naan kake ium̦win elõñ iiõ ko m̦okta jãn iiõ eo 1914? Ta eo ri kien ro im ri tõl in kabuñ ko rar kõm̦m̦ane?

4 Kanaan eo ilo Zekaraia jebta 14 ej ijjino kõn naan kein: “Raan in Jeova ej itok.” (Riit Zekaraia 14:1, 2, UBS.) Ta raan in? Raan in ej ejja wõt “raan eo an Irooj,” eo im ear jino wal̦o̦k ilo iiõ eo 1914 ke Jijej ear erom Irooj in Aelõñ ak Kien eo an Anij ilañ. (Revelesõn 1:10; 11:15, UBS) Elõñ iiõ in an kar ri kapit ro kwal̦o̦k naan bwe jem̦l̦o̦kin “iien ko an ri aelõñ ko” enaaj wal̦o̦k ilo iiõ eo 1914. Rar bar kwal̦o̦k naan bwe jãn iien in m̦aanl̦o̦k, enaaj l̦apl̦o̦k apañ ilo lal̦ in jãn kar m̦okta. (Luk 21:24) “Ri aelõñ ko” rar ke roñjake naan in kakkõl in? Jaab. Ak ta eo rar kõm̦m̦ane? Eokwe, ri kien ro im ri tõl in kabuñ ko rar kajjirere kõn Kũrjin ro ilo iien in im rar ko̦kkure ak kaeñtaan er. Aer kar kõm̦m̦ani men kein, ilo m̦ool rar kajjirere kake Anij eo Ekajoor. Etke? Kõnke ri kapit ro rar jutak ikijjeen Aelõñ ak Kien eo an Anij.​—Hibru 12:22, 28.

5, 6. (1) Ta eo ro rar kõjdate armej ro an Anij rar kõm̦m̦ane? (2) Wõn ‘armej ro me rar m̦akoko in etal jãn jikin kweilo̦k eo’?

5 Zekaraia ear kwal̦o̦k ta eo ro rej kõjdat armej ro an Anij renaaj kar kõm̦m̦ane. Ear kanaan im ba: “Renaaj bõk jikin kweilo̦k eo.” “Jikin kweilo̦k in” ak Jerusalem ej mel̦el̦ein Aelõñ eo an Anij. Bween ri kapit ro me rej mour wõt ijin ioon lal̦ rej m̦õttan Aelõñ in. (Pilippai 3:20) Innem, ri kõjdat ro rar ‘bõke’ ak nitbwili jikin kweilo̦k in ilo Bata eo an Lal̦ Kein Kajuon. Ewi wãween? Rar bõk ro jeid im jatid me el̦ap kar eddo ko aer ilo doulul eo an Jeova im kalbuuji er ilo jikin kalbuuj eo ilo Atlanta, Georgia me ej pãd ilo Amedka. Ekar nana im lãj aer kõm̦m̦an ñan ri kapit ro. Im rar kamoik aer leto letak bok ko aer im kajjioñ in kabõjrak jerbal in kwal̦o̦k naan. Ilo aer kõm̦m̦ani men kein, ear ãinwõt ñe ri kõjdat rein rej “rakimi” m̦oko ilo jikin kweilo̦k eo.

6 Meñe ri kõjdat ro rar jum̦ae im kaeñtaan armej ro an Anij im riab n̦ae er, bõtab rar jab maroñ ko̦kkure ak jol̦o̦k kabuñ eo em̦ool. Ewõr kar ri kapit ro me rar tiljek wõt. Ãinwõt an kar Zekaraia ba, ri kapit rein rej ‘jet iaan armej ro me rar m̦akoko in etal jãn jikin kweilo̦k eo.’

7. Ta eo ri kapit ro rar kõm̦m̦ane im ej juon joñak em̦m̦an ñan kõj rainin?

7 Ri kõjdat ro rar ke bõjrak jãn aer jum̦ae armej ro an Anij ke ear jem̦l̦o̦k Pata eo an Lal̦ Kein Kajuon? Eokwe, rar jab. Rar wõnm̦aanl̦o̦k wõt im jum̦ae ri kapit ro kab ro jet jeid im jatid me kõjatdikdik eo aer ej ñan mour ilal̦. (Revelesõn 12:17) Ñan waanjoñak, ilo Pata eo an Lal̦ Kein Karuo, ear l̦ap an ri kõjdat ro jum̦ae im kaeñtaan er. Ak ri kapit ro rar tiljek wõt. Joñak in aer ej rõjañ kõj rainin ñan kijenmej wõt ium̦win jabdewõt mãlejjoñ jej iioone. Mãlejjoñ ko jej iiooni remaroñ kitibuj jum̦ae jãn baam̦le ko ad, ro ilo jikin jerbal eo ad im ilo jikuul̦ eo ad. Rein rej kajjirere kake kõj kõn tõmak eo ad. (1 Piter 1:6, 7) Bõtab, jekdo̦o̦n ia eo jej jokwe ie, jen peek ilo bũruod ñan tiljek wõt im jab mijake jabdewõt eo ej jum̦ae kõj. (Pilippai 1:27, 28, UBS) Innem, ia eo jemaroñ lo kõjparok ie ilo lal̦ in me armej ro ie rej kõjdate kõj?​—Jon 15:17-19.

JEOVA EJ KÕM̦M̦AN “JUON KOM̦LAL̦ EL̦AP”

8. (1) Ilo Baibõl̦, jet iien ej kõjerbal tol̦ ko ñan kõkkar kõn ta? (2) “Tol̦ Olivet” ej kõkkar kõn ta?

8 Jekar katak bwe ilo kanaan in ilo Zekaraia jebta 14, “jikin kweilo̦k” eo ak Jerusalem ej jutak kõn Aelõñ eo an Anij. Ak ta mel̦el̦ein “Tol̦ Olivet eo ej im̦aan Jerusalem”? Ewi wãween tol̦ in enaaj “kõk eol̦apin” im jepel ñan ruo m̦õttan? Im etke Jeova ej ba bwe tol̦ kein rej ‘tol̦ ko An’? (Riit Zekaraia 14:3-5.) Ilo Baibõl̦, jet iien ej kõjerbal tol̦ ko ñan kõkkar kõn kien ko ak aelõñ ko. Bareinwõt, ekkã an kwal̦o̦k bwe jeraam̦m̦an ko rej itok jãn tol̦ eo an Anij im bwe ej kõjparok kõj ilo tol̦ eo an. (Sam 72:3; Aiseia 25:6, 7) Kõn men in, Tol̦ Olivet ej kõkkar kõn an Jeova irooj ioon aolep menin kõm̦anm̦an ko an.

9. Ta mel̦el̦ein an tol̦ Olivet “kõk eol̦apin”?

9 Kanaan in ej ba bwe tol̦ Olivet ej “kõk eol̦apin” im jepel ñan ruo m̦õttan. Ta mel̦el̦ein men in? Ej mel̦el̦ein bwe Jeova ej kõm̦m̦an bwe juon en bar irooj ñan kajejjet ankilaan. In ej irooj ej Jijej Kũraij, bõtab meñe ej irooj ak eo eutiejl̦o̦k ej Anij. Eñin unin Jeova ej ba bwe tol̦ kein ruo rej ‘tol̦ ko An.’​—Zekaraia 14:4.

10. Ta eo “kom̦lal̦ eo el̦ap” ikõtaan tol̦ ko ruo ej kõkkar kake?

10 Ekkar ñan kanaan in, ke tol̦ eo ear jepel, m̦õttan eo juon ear em̦m̦akũt ñan eañ im m̦õttan eo juon ñan rak. Neen Jeova ej pãd ioon tol̦ kein ruo. An kar jepel tol̦ eo ekõm̦m̦an “juon kom̦lal̦ el̦ap” me ej pãd ium̦win neen Jeova. Ta kom̦lal̦ in? Ej kõkkar kõn an Jeova kõjparok kõj. Ñe armej ro rej jokwe ikõtaan tol̦ ko ijo eokom̦lal̦, men in ej kõjparok er. Ãindein, Jeova ej kõjparok armej ro an ñe rej pãd ium̦win tõl eo an im tõl eo an Nejin. Jeova ejamin kõtl̦o̦k bwe ren jol̦o̦k kabuñ eo em̦ool. Ak ñããt eo tol̦ Olivet ear jepel ñan ruo m̦õttan? Ear jepel ilo 1914 ke Jijej ear jino irooj ilañ. Kanaan eo ilo Zekaraia ej bar kwal̦o̦k bwe armej ro an Jeova renaaj ko ñan “kom̦lal̦ eo el̦ap.” Ñããt men in ear ijjino?

RO DOON ANIJ REJ JINO KO ÑAN KOM̦LAL̦ EO

11, 12. (1) Ñããt armej ro doon Anij rar jino ko ñan kom̦lal̦ eo ilo kõkkar? (2) Ta eo ej kaalikkar an Jeova kõjparok armej ro doon?

11 Jijej ear kakkõl rũkal̦oor ro an: “Ri aelõñ otemjel̦o̦k renaaj kõjdate kom̦ kõn Eta.” (Matu 24:9) Ear l̦apl̦o̦k wõt aer kõjdate kõj jãn iiõ eo 1914 ke raan ko ãliktata rar ijjino. Ilo Pata eo an Lal̦ Kein Kajuon, ri kõjdat ro rar lukkuun kaeñtaan ri kapit ro retiljek. Meñe rar kõm̦m̦ane men in ak rar jab maroñ ko̦kkure kabuñ eo em̦ool. Ilo 1919, ro doon Anij rar anemkwoj jãn kabuñ ko reriab ak Babilon El̦ap. (Revelesõn 11:11, 12) * (Lale kõmel̦el̦e eo itulal̦.) Eñin ej iiõ eo me armej ro doon Anij rar jino ko ñan kom̦lal̦ eo ilo kõkkar.

12 Jãn iiõ eo 1919, Jeova ej wõnm̦aanl̦o̦k wõt im kõjparok ro rej m̦ool aer kabuñ ñan e iaolepen lal̦ in. Ium̦win elõñ iiõ in an elõñ kien ko kajjioñ in kabõjrak an Ri Kõnnaan ro an Jeova kwal̦o̦k naan im leto letak bok ko ad. Men in ej wal̦o̦k wõt ilo jet aelõñ ko. Meñe ãindein, Jeova eban kõtl̦o̦k bwe kien kein ren ko̦kkure kabuñ eo em̦ool. Jekdo̦o̦n ta ko remaroñ kõm̦m̦ani ak Jeova enaaj kõjerbale kajoor eo an el̦ap ñan kõjparok armej ro doon.​—Duteronomi 11:2, UBS.

13. Ta eo jen kõm̦m̦ane bwe jen pãd wõt ilo kom̦lal̦ eo ilo kõkkar? Etke elukkuun aorõk kiiõ bwe jen pãd wõt ilo kom̦lal̦ in?

13 Ñe jej tiljek wõt ñan Jeova, jej pãd ilo kom̦lal̦ eo, mel̦el̦ein bwe ej kõjparok kõj. Jeova im Nejin reban kõtl̦o̦k an jabdewõt armej ak jabdewõt men bõk kõj jãn ium̦win kõjparok eo aer. (Jon 10: 28, 29, UBS) Jeova ej letok aolep men jej aikuji ñan ad tiljek ñan E im Nejin. M̦õttan wõt jidik im enaaj wal̦o̦k eñtaan eo el̦ap. Kõn men in, enaaj l̦apl̦o̦k ad aikuj jipañ jãn Anij. Innem, elukkuun aorõk kiiõ bwe jen pãd wõt ilo kom̦lal̦ eo ilo kõkkar me ej kõjparok kõj.

RAAN IN “TARIN̦AE” EO AN EMOOTTOK

14, 15. Ilo iien in me Jeova enaaj ko̦kkure ro rej kõjdate, ta eo enaaj wal̦o̦k ñan ro rejjab pãd ium̦win kõjparok eo an Jeova?

14 Jãn kiiõ ñan jem̦l̦o̦kin jukjukun pãd in enana, enaaj l̦apl̦o̦k wõt an Setan kajjioñ ko̦kkure armej ro doon Anij. Ak m̦õttan wõt jidik im ewal̦o̦k iien eo ãliktata in an Setan ko̦kkure ro doon Anij. Im ilo naaj iien in, Jeova enaaj ko̦kkure ro rej kõjdate armej ro an. Ekkar ñan kanaan eo an Zekaraia, iien in ej raan in an “tarin̦ae.” Im tarin̦ae in enaaj l̦apl̦o̦k an kaalikkar jãn kar tarin̦ae ko m̦oktal̦o̦k bwe Jeova ej juon Ri Tarin̦ae ekajoor bõtata.​—Zekaraia 14:3.

15 Ilo iien in me Jeova enaaj ko̦kkure ro rej kõjdate, ta eo enaaj wal̦o̦k ñan ro rejjab pãd ium̦win kõjparok eo an? Ilo Zekaraia 14:6 (NW) ej ba: “Ilo raan eo, enaaj ejjel̦o̦k meram im aolep men renaaj kwõj.” Kanaan in ej ba bwe ‘enaaj ejjel̦o̦k aer meram.’ Mel̦el̦ein men in bwe Jeova eban buñbũruon kake er. Kanaan eo ej bar kwal̦o̦k bwe kidia ko, mul̦ ko, kamel̦ ko, to̦o̦ñke ko, im aolep menin mour ko me rej kõkkar kõn kein tarin̦ae ko, men kein renaaj “kwõj.” Mel̦el̦ein men in bwe kein tarin̦ae ko renaaj ejjel̦o̦k tokjãer ilo iien in. Zekaraia ej bar ba bwe Jeova enaaj kaje ri kõjdat ro kõn juon “nañinmej.” Mejãn im lo̦ñiin rein “renaaj kõt.” Jejjab jel̦ã el̦aññe enaaj lukkuun m̦ool in nañinmej men in. Bõtab, jejel̦ã bwe ri kõjdat ro reban maroñ ko̦kkure kõj ak kõnono n̦ae Anij. (Zekaraia 14:7, 12, 15, UBS) Aolep “kiiñ ro an lal̦, im jar in tarin̦ae ko aer” renaaj kobal̦o̦k ippãn Setan im jum̦ae. Bõtab, jekdo̦o̦n ia eo rej pãd ie ilo lal̦ in ak naaj baj ko̦kkure wõt er. (Revelesõn 19:19-21) “Ilo raan eo, ãnbwinnin ro Irooj ar m̦an er renaaj ejjeplõklõk jãn jabõn ñan jabõn lal̦.”​—Jeremaia 25:32, 33, UBS.

16. (1) Ta kajjitõk ko jej aikuj kajjitõk ippãd make kaki? (2) Ta eo jenaaj aikuj kõm̦m̦ane ñe ej itok eñtaan eo el̦ap?

16 Aolep rej jorrããn ñe ewal̦o̦k juon tarin̦ae. Armej ro rej wiin ilo tarin̦ae rej bar jorrããn. Ãindein, kõj bareinwõt jemaroñ lo eñtaan im jorrããn ñe ej itok eñtaan eo el̦ap. Emaroñ jabwe kijed m̦õñã. Jemaroñ luuji enañin aolep men ko m̦weied. Im emaroñ naaj ejjel̦o̦k ad maroñ im anemkwoj ñan kõm̦m̦ani men ko jekõn̦aan ãinwõt kiiõ. El̦aññe jej iioon apañ kein, ta eo jenaaj kõm̦m̦ane? Jenaaj ke lõl̦ño̦ñ im jaje ta eo jen kõm̦m̦ane? Jen ke ebbeer im jako ad kate kõj? Jenaaj ke bõjrak jãn ad karejar ñan Jeova? Ilo iien eñtaan eo el̦ap, jej aikuj pãd wõt ilo kom̦lal̦ eo me ej kõkkar kõn an Jeova kõjparok kõj. Ewi wãween? Ej ilo ad tiljek wõt ñan Jeova im ilo ad lõke bwe enaaj kõjparok kõj.​—Riit Habakkuk 3:17, 18.

“DÃN KO DÃNNIN MOUR” RENAAJ TO̦O̦RL̦O̦K

17, 18. (1) “Dãn ko dãnnin mour” rej kõkkar kõn ta? (2) Ta eo “lom̦al̦o rear” im “lom̦al̦o ikapilõñ” rej kõkkar kake? (3) Ta eo em̦õj ad jek ilo bũruod im jekõn̦aan kõm̦m̦ane?

17 Ãlikin Armagedon, “dãn ko dãnnin mour” renaaj to̦o̦rl̦o̦k jãn Aelõñ eo me Kũraij enaaj irooj ie. “Dãnnin mour” kein rej kõkkar kõn aolep men ko Anij ear litok ñan armej ro bwe ren maroñ mour ñan indeeo. Ilo kanaan eo an Zekaraia, “lom̦al̦o rear” ej jikin eo Lom̦al̦o in Mej. Lom̦al̦o in ej kõkkar kõn armej ro remej im rej pãd ilo lõb. “Lom̦al̦o ikapilõñ” ej Lom̦al̦o Mediterranean, eo im eobrak kõn menin mour, im ej kõkkar kõn ‘jar eo el̦ap’ me renaaj el̦l̦ã jãn Armagedon. (Riit Zekaraia 14:8, 9; Revelesõn 7:9-15) Kumi kein ruo renaaj idaak “dãn ko dãnnin mour” jãn “reba in dãnnin mour.” Kõn men in, aoleper renaaj weeppãn im mour ñan indeeo.​—Revelesõn 22:1, 2.

18 Ñe Jeova ej ko̦kkure jukjukun pãd in enana, enaaj kõjparok kõj im bõk kõj ñan lal̦ eo an ekããl im eobrak kõn armej ro rewãnõk. Meñe aolep aelõñ ko ilo lal̦ in redike kõj, ak em̦õj ad jek kadede ilo bũruod bwe jenaaj tiljek wõt ñan Aelõñ eo an Anij im pãd wõt ilo kom̦lal̦ eo im ej kõkkar kõn an Jeova kõjparok kõj.

^ Lale Imõniaroñroñ eo an Juun 1, 2001, peij 25 im pãrokõrããp 17.