1. Zakaj pilot pred letom preveri vse stvari s kontrolnega seznama?

PILOTI, ki upravljajo eno od najboljših letal, kar je bilo kdaj narejenih, morajo vsakič pred letom preveriti več kot 30 stvari, ki so napisane na kontrolnem seznamu. Če pilot vsakič pred letom tega ne stori z vso natančnostjo, je možnost tragične nesreče večja. Ali veš, katerim pilotom še posebej priporočajo, da opravijo takšen pregled? Tistim, ki so najbolj izkušeni! Takšni piloti zlahka postanejo preveč prepričani sami vase in pred letom ne preverijo vsega, kar bi morali.

2. Kateri kontrolni seznam se priporoča kristjanom?

² Tudi ti lahko podobno kakor vesten pilot uporabiš neke vrste kontrolni seznam in tako poskrbiš, da ti vera ne odpove ravno takrat, ko jo najbolj potrebuješ. Najsibo da si se krstil pred kratkim ali pa služiš Bogu že mnoga leta, je bistveno, da redno preverjaš, kako močna je tvoja vera in kako zelo si predan Bogu Jehovu. Če tega ne delaš redno in z vso natančnostjo, te to lahko vodi v duhovno katastrofo. Biblija nas svari: »Kdor torej misli, da stoji, naj pazi, da ne pade.« (1. Kor. 10:12)

3. Kaj so morali narediti kristjani v Galatiji?

³ Kristjani v Galatiji so morali preveriti, kako močna je njihova vera, in ceniti svojo duhovno svobodo. Jezus je s svojo žrtvijo vsem tistim, ki so verovali vanj, omogočil, da so spoznali Boga na prav poseben način – lahko so postali Božji sinovi! (Gal. 4:9) Da bi Galačani lahko ostali v tem najdragocenejšem odnosu z Bogom, so morali v občini zavračati nauke zagovornikov judovstva, ki so vztrajali, da se je treba držati Mojzesove postave. Toda neobrezani Nejudje, ki so bili v občinah, sploh niso nikoli bili pod Postavo! Tako Judje kot tudi Nejudje so morali  duhovno napredovati. To je med drugim pomenilo, da so morali priznati, da svoje pravičnosti ne morejo doseči po Mojzesovi postavi.

4., 5. Kaj je Pavel svetoval Galačanom in kako to koristi tudi nam?

⁴ To, kar je apostol Pavel svetoval Galačanom, je bilo napisano z naslednjim namenom: pravim kristjanom naj bi v vseh teh stoletjih pomagalo, da ne bi obrnili hrbta bogastvu biblijske resnice in se vrnili k temu, kar so pustili za seboj. Jehova je tega apostola navdihnil, da je sovernike v galatijskih občinah, pa tudi vse Božje častilce, spodbudil, naj ostanejo neomajni.

⁵ Prav bi bilo, da bi se vsak od nas od časa do časa spomnil, kako je bil osvobojen duhovnega suženjstva in je postal Jehovova priča. Pri tem imej v mislih dve vprašanji: Ali se spomniš, katere korake si naredil, da bi izpolnil pogoje za krst? Ali se spomniš, kako si spoznal Boga in kako je Bog spoznal tebe, zaradi česar te sedaj preveva občutek prave duhovne svobode?

6. Kateri kontrolni seznam bomo obravnavali?

⁶ V bistvu smo vsi naredili devet korakov. Ti koraki so kot točke na duhovnem kontrolnem seznamu in so nanizani v okvirju  »Koraki, ki vodijo do krsta in nadaljnje rasti«. Če se teh devetih korakov redno spominjamo, se odločneje upiramo morebitni želji, da bi se vrnili k temu, kar je v svetu. Podobno kot lahko izkušen, a hkrati vesten pilot še naprej leti varno, če vsakič pred letom najprej preveri vse, kar ima na kontrolnem seznamu, lahko tudi ti, če preverjaš svoj duhovni kontrolni seznam, lažje vztrajaš v zvesti službi Jehovu.

7. Katerega vzorca se moramo držati in zakaj?

⁷ Pilota kontrolni seznam spomni na rutino, torej na to, da mora pred vsakim poletom skrbno preveriti nekatere stvari. Prav tako lahko mi redno preverjamo oziroma preiskujemo sami sebe in to, ali še vedno ohranjamo rutino, ki se je držimo že vse od krsta. Pavel je Timoteju napisal: »Z vero in ljubeznijo, ki sta v Kristusu Jezusu, se drži vzorca zdravih besed, ki si jih slišal od mene.« (2. Tim. 1:13) Te »zdrave besede« najdemo v Božji Besedi. (1. Tim. 6:3) Podobno kot lahko iz umetnikove skice dobimo splošno sliko nečesa, lahko tudi iz vzorca resnice dobimo grobi očrt, ki nam pomaga, da dojamemo in upoštevamo to, kar Jehova pričakuje od nas. Zato si zdaj poglejmo korake, ki so nas vodili do krsta, da bi videli, kako tesno se držimo vzorca resnice.

8., 9. a) Kaj moramo glede spoznanja in vere delati? b) Zakaj je pomembno, da kot kristjani napredujemo, in zakaj je naša rast podobna rasti drevesa?

⁸ Prvi korak na našem kontrolnem seznamu je pridobivanje spoznanja. To nam pomaga, da si pridobimo vero. Vseeno pa bi morali še naprej rasti v enem in drugem. (2. Tes. 1:3) Pri rasti gre za postopne spremembe. »Rasti« pomeni večati se, širiti se. Torej moramo po krstu svojo duhovnost še naprej razvijati, da se naša duhovna rast ne bi ustavila.

⁹ Svojo duhovno rast lahko primerjamo z rastjo drevesa. Drevo lahko zraste do neverjetne višine, še zlasti če ima globoke ali zelo razvejane korenine. Nekatere mogočne cedre v Libanonu lahko na primer dosežejo višino 12-nadstropne zgradbe, imajo močne prodorne korenine in deblo z obsegom tudi do 12 metrov. (Vis. p. 5:15) Potem ko se začetna  hitra rast takšnega drevesa ustavi, rasti sicer ni konec, vendar ni več tako opazna. Deblo je leto za letom debelejše, korenine so vse globlje in razvejane, in tako je drevo vedno bolj stabilno. Enako lahko rečemo za kristjanovo duhovno rast. Ko začnemo preučevati Biblijo, je naša duhovna rast morda hitra in se nato tudi krstimo. Bratje in sestre v občini z veseljem opazujejo naš napredek. Mogoče celo lahko služimo kot pionirji ali prejmemo kake druge prednostne naloge. Zatem pa naša duhovna rast morda ni več tako opazna. Kljub temu moramo še naprej rasti v veri in spoznanju, da bi prišli »do odraslosti in velikosti, ki pripada Kristusovi polnosti«. (Efež. 4:13) Potemtakem bi lahko rekli, da napredujemo iz majhne sadike v zrelega kristjana, v čvrsto in lepo razvito drevo.

10. Zakaj morajo tudi zreli kristjani še naprej rasti?

¹⁰ Ampak naša rast se na tej točki ne bi smela ustaviti. Svoje spoznanje moramo širiti in svojo vero poglabljati. Tako postanemo še bolj ukoreninjeni v zemlji oziroma v Božji Besedi. (Preg. 12:3) Številni bratje in sestre v krščanski občini ravnajo tako. Neki brat denimo, ki je starešina že več kot trideset let, je opazil, da še vedno duhovno raste. Takole pravi: »Moje cenjenje Biblije se je zelo povečalo. Vedno najdem nove priložnosti, da v različnih pogledih udejanjam biblijska načela in zakone. Vedno bolj pa cenim tudi oznanjevanje.«

11. Kako lahko Jehova sčasoma bolje spoznamo?

¹¹ Naša rast zajema tudi to, da se zbližujemo z Jehovom kot svojim Prijateljem in Očetom. On želi, da bi se čutili sprejete. Želi, da bi vedeli, da smo ljubljeni in na varnem, podobno kakor se otrok počuti ljubljenega in varnega v objemu svojega ljubečega starša oziroma kakor se počutimo mi v družbi pravega in zvestega prijatelja. Verjetno si lahko predstavljaš, da se do tesnega odnosa z Jehovom ne da priti kar čez noč. Za to, da lahko Jehova spoznamo in vzljubimo, mora preteči nekaj časa. Da bi torej bolje spoznal Jehova in njegovo osebnost, si moraš vsak dan vzeti čas za branje njegove Besede. Prav tako preberi vsako številko Stražnega stolpa in Prebudite se! ter druge biblijske publikacije.

12. Kaj moramo delati, da bi nas Jehova spoznal?

¹² Božji prijatelji duhovno rastejo tako, da iskreno molijo in si izbirajo dobro  družbo. (Beri Malahija 3:16.) Jehova »nagiba ušesa k njihovim ponižnim prošnjam«. (1. Pet. 3:12) Kot ljubeč starš nas pozorno posluša, ko ga goreče prosimo za pomoč. Zato moramo vztrajati v molitvi. (Rim. 12:12) Brez Božje pomoči ne moremo ostati zreli kristjani. Pritiski te stvarnosti so preveliki, da bi se jim lahko upirali in jih premagovali sami. Če nismo vztrajni v molitvi, smo prikrajšani za stalen vir moči, ki nam jo je Bog pripravljen in tudi zmožen priskrbeti. Ali si zadovoljen s kvaliteto svojih molitev ali pa se ti zdi, da bi se v tem moral izboljšati? (Jer. 16:19)

13. Zakaj je druženje s sokristjani bistveno za duhovno rast?

¹³ Jehova je vesel vseh tistih, ki »se zatekajo k njemu«, zato se tudi po tem, ko Boga spoznamo, želimo še naprej redno družiti z občino, v kateri so ljudje, ki so ga prav tako spoznali. (Nah. 1:7) Ker je svet poln nespodbudnih reči, je modro, da se obdamo s spodbudno družbo bratov in sester. Kako nam to koristi? V občini lahko najdemo posameznike, ki nas bodo spodbujali »k ljubezni in dobrim delom«. (Heb. 10:24, 25) Za izkazovanje medsebojne ljubezni, o kateri je Pavel pisal Hebrejcem, je potrebna bratovščina, skupnost enako mislečih častilcev Boga oziroma občina. Takšno ljubezen na primer kažemo tako, da sodelujemo z drugimi kristjani. Na svojem kontrolnem seznamu redno odkljukaj točko obiskovanje shodov in sodelovanje na njih.

14. Zakaj lahko rečemo, da pri kesanju in spreobrnitvi ne gre za nekaj, kar se konča z enim dejanjem?

¹⁴ Da smo lahko postali kristjani, smo se morali pokesati in se spreobrniti oziroma opustiti grešni način življenja. Vendar pri kesanju ne gre za nekaj, kar se konča z enim dejanjem. Ker smo nepopolni, v nas še vedno deluje greh, ki kakor kača, zvita v klopčič, čaka, da napade. (Rim. 3:9, 10; 6:12–14) Zato še naprej dobro opazujmo sami sebe in ne spreglejmo lastnih napak. K sreči je Jehova potrpežljiv z nami, ko si iskreno prizadevamo premagovati svoje slabosti in delamo potrebne spremembe. (Fil. 2:12; 2. Pet. 3:9) V veliko pomoč nam je lahko to, da prevzamemo nadzor nad tem, kako porabljamo svoj čas in energijo, in da zavračamo sebične želje. Neka sestra piše: »Vzgojena sem bila v resnici, vendar sem med odraščanjem na Jehova gledala drugače kakor večina. Mislila sem, da se moram Boga zelo bati in da mu gotovo nikoli ne bom mogla ugajati.« Sčasoma se je ta sestra zaradi več napak, ki jih je naredila, začela »duhovno opotekati«. »Do tega ni prišlo zato, ker ne bi imela rada Jehova,« nadaljuje, »ampak ker ga nisem zares spoznala. Mnoge goreče molitve pa so mi pomagale, da je pri meni prišlo do spreobrnitve.« Povedala je še: »Uvidela sem, da me Jehova vodi kakor otroka; pomagal mi je čez vsako oviro posebej, in to vedno zelo nežno, kazal mi je, kaj moram narediti.«

15. Na kaj sta pozorna Jezus in njegov Oče?

¹⁵ »Govorite ljudem« o dobri novici. To je Božji angel rekel Petru in drugim apostolom po tem, ko jih je čudežno rešil iz zapora. (Apd. 5:19–21) Da, oznanjevati vsak teden je še ena točka na našem kontrolnem seznamu. Jezus in njegov Oče sta pozorna tako na našo vero kot tudi na naše oznanjevanje. (Raz. 2:19) Starešina, omenjen v enem od prejšnjih odstavkov, se je takole izrazil: »Oznanjevanje – to je tisto, kar mi delamo.«

16. Zakaj je dobro, da se spominjamo svoje posvetitve Jehovu?

¹⁶ Večkrat se spomni svoje posvetitve. Najdragocenejše imetje, ki ga imamo,  je naš osebni odnos z Jehovom. Jehova pozna tiste, ki so njegovi. (Beri Izaija 44:5.) Razmisli, kakšen je tvoj odnos z Jehovom, in moli, da bi ta ostal tesen. Prav tako ne pozabi datuma svojega krsta, tega pomembnega dogodka. Tako boš lažje ohranil v spominu, da si s svojim krstom simboliziral najpomembnejšo odločitev v življenju.

17. Zakaj moramo biti zdržljivi, da bi lahko ostali blizu Jehovu?

¹⁷ Pavel je v svojem pismu Galačanom poudaril potrebo po zdržljivosti. (Gal. 6:9) Ta je tudi za današnje kristjane življenjskega pomena. Doživljal boš preizkušnje, toda Jehova ti bo pomagal. Moli za svetega duha. In občutil boš olajšanje, ko bo Jehova tvojo žalost nadomestil z veseljem in tvojo tesnobo z mirom. (Mat. 7:7–11) Pomisli: Če Jehova pozna ptice in skrbi zanje, koliko bolj potem skrbi zate, ki ga ljubiš in si mu podaril samega sebe! (Mat. 10:29–31) Ne glede na to, s kakšnimi pritiski se spoprijemaš, se nikoli ne vračaj nazaj, nikoli ne obupaj. To, da nas je Jehova spoznal, nam prinaša res čudovito bogastvo!

18. Kaj želiš delati sedaj, ko si spoznal Boga?

¹⁸ Torej, če si Jehova spoznal nedavno in se krstil – kaj sedaj? Še naprej ga spoznavaj in tako rasti k duhovni zrelosti. In če si krščen že mnoga leta – kaj sedaj? Tudi ti moraš še naprej poglabljati in širiti svoje spoznanje o Jehovu. Nikoli ne postanimo preveč prepričani sami vase, ko gre za naš odnos z Bogom. Veliko boljše je, da bi vsi od časa do časa šli po točkah svojega duhovnega kontrolnega seznama in tako poskrbeli, da bo naš odnos z ljubečim Očetom, Prijateljem, Bogom Jehovom, še naprej rastel in se krepil. (Beri 2. Korinčanom 13:5, 6.)