Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Jehova oye ehondameno letu

Jehova oye ehondameno letu

“Omwene, Ove u li po ehondameno letu okudja koludalo noludalo.” — EPS. 90:1.

1, 2. Ovapiya vaKalunga ove uditile ngahelipi onghalelo ei yoinima, na omeityo lilipi eshi taku tiwa kutya ove na olukalwa?

 MBELA oho kala u udite ouumbo nou wete wa amenwa mounyuni ou woukolokoshi? Ngeenge hasho, ou udite ngaashi ovapiya vaJehova vakweni va li ve udite. Oule womido dihapu, aveshe ovo ve hole Jehova ova kala ve udite va fa ovanailongo ile ovaenda monghalelo ei yoinima. Pashihopaenenwa, eshi ovapiya vaKalunga ovadiinini va kala nokutembauka medu laKanaan, ove “lihepaulula nokutya, ovo ovanailongo novaenda.” — Heb. 11:13.

2 Sha faafana, ovashikuli vaKristus ovavaekwa ovo ‘oukwashilongo wavo womeulu,’ ove litala ko ngaashi “ovaenda novanailongo” monghalelo ei yoinima. (Fil. 3:20; 1 Pet. 2:11) “Eedi [dimwe, NW]” daKristus nado kadi ‘fi domounyuni, ngaashi ye ehe fi womounyuni.’ (Joh. 10:16; 17:16) Ndele osho inashi hala okutya ovapiya vaKalunga kave na olukalwa. Olukalwa lavo ihali monika nomesho okomutwe ndele ola amenekeka noi to li pewa luvali. Moses okwa shanga ta ti: ‘Omwene, Ove u li po ehondameno letu okudja koludalo noludalo.’ * (Eps. 90:1) Ongahelipi Jehova a li a ulikila ovapiya vaye ovadiinini vopefimbo lonale kutya oye “ehondameno” lavo? Ongahelipi e li “ehondameno” lovapiya vaye kunena? Nongahelipi ta ka ulika monakwiiwa kutya oye aeke ehondameno leameno lavo?

JEHOVA OKWA KALA “EHONDAMENO” LOVAPIYA VAYE VONALE

3. Jehova okwa faafanifwa nashike mEpsalme 90:1, nomolwashike?

3 Ombibeli omafimbo amwe ohai faafanifa Jehova noinima oyo hatu dulu okumona opo tu dule okuuda ko  oukwatya waye. Pashihopaenenwa, Epsalme 90:1 ola faafanifa Jehova ‘nehondameno’ ile neumbo. Eumbo alushe ohali tu diladilifa onhele omo mu na ohole, ombili neameno. Ndele mbela omolwashike Jehova a faafanifwa neumbo? Ombibeli oya ti kutya Jehova oye ohole. (1 Joh. 4:8) Oku li yo Kalunga kombili oo ha kaleke ovadiinini vaye ‘vehe na mbudi.’ (Eps. 4:8) Natu ka konakoneni shi na sha nanghee a li a ungaunga nootatekulululwa vonale, nohatu ka hovela noshihopaenenwa shaAbraham.

4, 5. Ongahelipi Kalunga a li a ulika kutya oku li “ehondameno” laAbraham?

4 Diladila ashike kunghee Abraham a li e udite eshi Jehova e mu lombwela kutya: ‘Fikama, dja mo moshilongo sheni nomepata leni, u ye koshilongo eshi handi shi ku ulikile.’ Ngeenge osho osha li she mu ningifa a kale e na oshisho, oku na okukala a li a hekelekwa keendjovo daJehova edi tadi ti: ‘Ohandi ku ningi oshiwana shinene, ndele handi ku nangeke noupuna ndee handi ku ningile edina linene. Ame ohandi ka nangeka noupuna ava have ku nangeke noupuna, ndee handi ka finga ou te ku fingi.’ — Gen. 12:1-3.

5 Jehova okwa li a udaneka kutya ota ka nangeka noupuna nota ka amena Abraham noludalo laye, naasho osho a li a ninga. (Gen. 26:1-6) Pashihopaenenwa, okwa li a kelela Farao, ohamba yaEgipti, nosho yo Abimelek, ohamba yaGerar, diha dipae Abraham nokulongela Sara omunyonena. Okwa li yo a amena Isak naRebekka monghedi ya faafana. (Gen. 12:14-20; 20:1-14; 26:6-11) Ombibeli oya ti kutya Jehova “ina efa nande umwe e va fininike, nokwa li a handukila eehamba omolwavo, ndee ta ti: Inamu kuma nande ovavaekwa vange, nye inamu hepeka ovaprofeti vange.” — Eps. 105:14, 15.

‘Ame itandi ke ku efa’

6. Isak okwa li a lombwela Jakob shike, na Jakob otashi dulika a li e shi uditile ngahelipi?

6 Ovaprofeti ovo ova li va kwatela mo omutekulu waAbraham, Jakob. Eshi efimbo laJakob lokukonga omukulukadi la fika, xe Isak okwa li e mu lombwela ta ti: “Ino hombola omwalikadi womovana vaKanaan. Lilongekida, inda naPaddan-Aram, keumbo laBetuel, xe yanyoko, ndee oko u likongele omwalikadi movana oukadona vaLaban.” (Gen. 28:1, 2) Jakob okwa li a ninga naanaa ngaashi xe e mu lombwela. Okwa li a fiya po oukwaneumbo wavo oo wa li muKaanan, ndele ta ende oshinano sheekilometa omafele oye aeke, ta i kuHaran. (Gen. 28:10) Otashi dulika a li te lipula kutya: ‘Ohandi ka kala ko efimbo li fike peni? Mbela tatekulu ota ka tambula nge ko ngoo nokupa nge omukulukadi omutilikalunga?’ Ngeenge Jakob osho a li te lipula ngaho, oku na okukala a li a hekelekwa eshi a fika kuLus, osho shi li eekilometa 100 lwaapo okudja  kuBerseba. Oshike mbela sha li sha ningwa po puLus?

7. Kalunga okwa li a shilipaleka Jakob shike okupitila mondjodi?

7 Eshi Jakob a fika muLus, Jehova okwa li e mu lihololela mondjodi ndele ta ti: ‘Ame ndi li pamwe naave, ndee Ame ohandi ke ku amena apeshe apa to i, ndee Ame ohandi ke ku alula moshilongo eshi. Osheshi Ame itandi ke ku efa, Ame fimbo inandi wanifa eshi nde shi ku lombwela.’ (Gen. 28:15) Kape na omalimbililo kutya eendjovo odo oda li da twa Jakob omukumo. Okudja opo, Jakob oku na okukala a li a halelela okumona nghee Jehova ta ka wanifa po eudaneko laye. Ngeenge naave owa fiya po eumbo leni nowa tembukila koshilongo shimwe omolwoilonga yOuhamba, otashi dulika wa li u udite ngaashi Jakob a li e udite. Ndele nopehe na omalimbililo, ou na okukala wa mona nghee Jehova e ku fila oshisho.

8, 9. Omeenghedi dilipi Jehova a li “ehondameno” laJakob, noshike hatu lihongo moshinima osho?

8 Eshi Jakob a fika kuHaran, xekulu Laban okwa li e mu tambula ko nohamu nokwe ke mu pa Lea naRakel va ninge ovakulukadi vaye. Ndele mokweendela ko kwefimbo, Laban okwa ka hovela okukengelela Jakob mokulundulula ondjabi yaye lwoikando omulongo. (Gen. 31:41, 42) Ashike Jakob okwa kala te lididimikile okuhenouyuki oko, e na elineekelo kutya Jehova ota ka twikila oku mu fila oshisho, na Jehova osho naanaa a li e mu ningila. Lwanima Kalunga okwa ka lombwela Jakob a shune kuKanaan. Okwa li e ‘lilikolela eedi dihapu novapika ovakainhu novalumenhu neengamelo neendongi.’ (Gen. 30:43) Jakob okwa li a ilikana omolwolupandu a ti: “Ame inandi wanena onghenda aishe noudiinini aushe Ove we u ningila omupiya woye. Osheshi ame nda tauluka Jordan ndi nodibo aike, ndele paife nda ninga eenhanda mbali.” — Gen. 32:10.

9 Oihopaenenwa oyo otai yambidida oushili weendjovo daMoses odo tadi ti: “Omwene, Ove u li po ehondameno letu okudja koludalo noludalo.” (Eps. 90:1) Jehova ina lunduluka, natango oku hole, oha amene noha file oshisho ovapiya vaye ovadiinini. (Jak. 1:17) Natu ka kundafaneni kutya ohe shi ningi ngahelipi.

JEHOVA OYE “EHONDAMENO” LETU KUNENA

10. Omolwashike hatu dulu okukala noushili kutya Jehova ota ka twikila okukala e li ehondameno leameno lovapiya vaye?

10 Natu tye nee owa ya komhangu u ka popile omunhu oo ta tamanekwa komulumenhu omunamakoto nomunaenghono. Omulumenhu oo oha popi oipupulu inyanyalifa nomudipai nota longelwa kovanhu vahapu mounyuni aushe. Mbela oto ka kala u udite ngahelipi konima eshi omhangu ya dimbuka? Oto ka kala ngoo u udite wa amenwa? Hasho nandenande! Ou na omatomheno okukonga eameno. Onghalo oyo oya faafana naai yovapiya vaJehova ovo have mu popile nouladi nohava nyaneke pomutenya nopehe na oumbada omutondi waye munenenene, Satana. (Lesha Ehololo 12:17.) Mbela Satana okwa dula ngoo okumweneka ovapiya vaKalunga? Ahowe. Fiyo okunena ohatu twikile okuudifila ovanhu vahapu neenghono mounyuni aushe. Omolwashike mbela? Omolwaashi Jehova oye “ehondameno” letu. Oye ha amene noha nangeke noupuna oshiwana shaye, naunene tuu momafiku aa axuuninwa. (Lesha Jesaja 54:14, 17.) Ndele Jehova ota ka twikila ashike okukala ehondameno letu ngeenge itatu efa Satana e tu pukife.

Ovaengeli vaKalunga ohava amene nohava kwafele ovapiya vaye

11. Oshike hatu lihongo kuAbraham, Isak naJakob?

11 Natu ke lihongeni vali oshilihongomwa shimwe kuAbraham, Isak naJakob. Nonande ova li hava kala medu laKanaan, ova li va tukuka ko kovanhu vomedu olo molwaashi ova li ve tonde oukolokoshi neenghedi davo inadi koshoka. (Gen. 27:46) Ovalumenhu ovo kava li va pumbwa okupewa omusholondodo mulemule  weemhango opo va shiive osho shi li mondjila naasho sha puka. Ova li ve shii osho Jehova e hole nosho yo osho e tonde. Molwaashi Jehova oye a li ehondameno lavo, kava li va hala okupanga oukaume nounyuni. Ponhele yaasho, ova li ve litukula ko kuo ngaashi tava dulu. Inave tu tulila po tuu oshihopaenenwa shiwa! Mbela oho hopaenene ngoo ovalumenhu ovo ngeenge to hoolola ookaume nosho yo omalihafifo? Shinyikifa oluhodi, Ovakriste vamwe meongalo lopaKriste otava hafele ounyuni waSatana monghedi yonhumba ile yongadi. Ngeenge oho hafele ounyuni nokuli nande okanini ashike, ilikana Jehova e ku kwafele. Ino dimbwa kutya ounyuni ou owaSatana. Kau na ohole nou na oikala yokuliholamwene ngaashi ye. — 2 Kor. 4:4; Ef. 2:1, 2.

12. (a) Jehova oha kwafele ngahelipi ovapiya vaye? (b) Ou uditile ngahelipi ekwafo olo Jehova he tu pe?

12 Opo tu kondjife omakonda aSatana, otu na okulongifa nawa omafiloshisho opamhepo oo Jehova ha pe ovapiya vaye aveshe ovo have mu ningi ehondameno lavo. Omafiloshisho oo okwa kwatela mo okwoongala, elongelokalunga loukwaneumbo nosho yo “eeshali [di li ovanhu, NW]” odo di li ovalumenhu ovo va nangekwa po kuKalunga ve tu hekeleke noku tu kwafela eshi hatu ungaunga nomashongo omonghalamwenyo. (Ef. 4:8-12) Omumwatate George Gangas oo a li oshilyo shOlutuwiliki oule womido dihapu, okwa shanga ta ti: “Ngeenge ndi li mokati [koshiwana shaKalunga] moparadisa yopamhepo, ohandi kala ndi udite ouumbo nda fa ashike ndi li noukwaneumbo wetu.” Mbela naave osho u udite ngaho?

13. Oshilihongomwa sha fimana shilipi hatu lihongo mOvaheberi 11:13?

13 Oukwatya vali umwe waAbraham, Isak naJakob oo hatu dulu okuhopaenena oo okukala va halelela okukala va yooloka ko kovanhu ovo ve va dingilila. Ngaashi sha popiwa  mokatendo 1, ova li ‘ve lihepaulula nokutya, ovo ovanailongo novaenda’ medu olo. (Heb. 11:13) Mbela oho ulike ngoo kutya owa yooloka ko kovanhu vomounyuni? Oshoshili kutya okuninga ngaho haalushe hashi kala shipu. Ndele kekwafo laKalunga nosho yo lOvakriste vakweni, oto dulu okupondola. Dimbuluka kutya ku li oove auke. Aveshe ovo va hala okulongela Jehova ove na okulwifa Satana nounyuni waye. (Ef. 6:12) Ndele ohatu dulu ashike okufindana ngeenge otwe lineekela muJehova notwe mu ninga ehondameno letu leameno.

14. Ovapiya vaJehova ova kala va teelela “oshilando” shilipi?

14 Oshinima shimwe vali osho sha fimana osho okuhopaenena Abraham mokukala twa tala kondjabi. (2 Kor. 4:18) Omuyapostoli Paulus okwa shanga kutya Abraham okwa li a  ‘teelela oshilando shinya shi nomakanghameno a pama, nomutoti nomutungi washo oKalunga.’ (Heb. 11:10) “Oshilando” osho osho Ouhamba wopaMessias. Abraham okwa li e na okuteelela “oshilando” osho. Ndele fye itatu teelele Ouhamba oo shaashi paife otau pangele meulu. Omaxunganeko Ombibeli otaa ulike kutya mafiku otau ka pangela edu alishe. Mbela Ouhamba oo ou li woshili kwoove? Ohau nwefa mo ngoo etaleko loye li na sha nonghalamwenyo, nounyuni nosho yo omalalakano oye? — Lesha 2 Petrus 3:11, 12.

JEHOVA OTA TWIKILE OKUKALA “EHONDAMENO” LETU

15. Ovo ve lineekela ounyuni ou ove na onakwiiwa ya tya ngahelipi?

15 Eshi exulilo lounyuni waSatana tali ehene popepi, ‘efeto lokudala,’ ile tu tye omaudjuu otaa ka lunda pombada. (Mat. 24:7, 8) Eenghalo otadi ka naipala neenghono poudjuu munene. Omatungo otaa ka teka po novanhu otava ka kwatwa koutile neenghono. (Hab. 3:16, 17) Ombibeli oya ti kutya otava ka ngwangwana notava ka hondama “momakololo nomomamanya eemhunda.” (Eh. 6:15-17) Ndele kutya nee omakololo o venevene ile eemhunda odo tadi faneke omahangano opapolitika noopaipindi, itaa ka dula oku va amena.

16. Otu na okutala ko ngahelipi eongalo lopaKriste, nomolwashike?

16 Oshiwana shaJehova otashi twikile okukala shi li meameno laJehova Kalunga oo e li “ehondameno” lasho. Ngaashi omuprofeti Habakuk, otashi ka “hafela Omwene” notashi “ka kuwilila Kalunga kexupifo” lasho. (Hab. 3:18) Omeenghedi dilipi Jehova ta ka kala “ehondameno” letu pefimbo olo lidjuu? Katu shii kutya ote ke shi ninga ngahelipi. Ndele otu shii kutya ngaashi ashike Ovaisrael va dja muEgipti, “ongudu inene” nayo otai ka kala ya unganekwa nawa notai ka dulika kewiliko laKalunga. (Eh. 7:9; lesha Exodus 13:18.) Jehova otashi dulika ta ka longifa eongalo olo li tu lombwele osho tu na okuninga. Jesaja 26:20 okwa popya shi na sha ’nonduda’ omo tamu ka amenenwa oshiwana shaKalunga. Osho otashi dulika tashi ulike komaongalo aeshe mounyuni. (Lesha Jesaja 26:20.) Oho kala ngoo pokwoongala pandjikilile? Oho dulika ngoo alushe komilandu odo Jehova he tu pe okupitila meongalo? — Heb. 13:17.

17. Omonghedi ilipi Jehova e li “ehondameno” lovapiya vaye ovadiinini ovo va fya nale?

17 Nokuli naavo tava hangwa va fya ve li ovadiinini fimbo oudjuu munene inau hovela, ove li meameno laJehova oo e li “ehondameno” lavo. Ngahelipi mbela? Konima eshi Abraham, Isak naJakob va fya, Jehova okwa li a lombwela Moses kutya ota twikile okukala e li Kalunga kavo. (Ex. 3:6) Jesus okwa ka endulula eendjovo odo nokwa weda ko ta ti: “Ye ke fi Kalunga kovafi, ndelenee okovanamwenyo, osheshi aveshe ove nomwenyo moku mu kalela.” (Luk. 20:38) Enyumuko lovapiya vaJehova ovadiinini itali ka ponya nomolwaasho okwe va tala ko va fa ve na nale omwenyo. — Omuud. 7:1.

18. Ongahelipi Jehova ta ka ulika monghedi ye likalekelwa kutya oku li “ehondameno” lovapiya vaye mounyuni mupe?

18 Mounyuni mupe oo u li poduka, Jehova ota ka kala “ehondameno” lovapiya vaye monghedi imwe vali. Ehololo 21:3 ola ti: “Tala, etwali laKalunga oli li povanhu, Oye ta tula puvo.” Jehova ota ka longifa Jesus Kristus oye a pangele edu oule womido eyovi. Pexulilo lomido eyovi, Jesus ota ka yandja Ouhamba kuXe eshi a wanifa po elalakano laKalunga li na sha nedu. (1 Kor. 15:28) Opo nee, ovanhu va wanenena itava ka pumbwa vali Jesus a kale omupokati wavo naKalunga, ndele Jehova oye mwene ta ka kala navo. Kai fi tuu onakwiiwa ikumwifi oyo twa teelela! Ndele fimbo twa teelela, natu kale twa tokola toko okuhopaenena ovapiya vaKalunga ovadiinini ovo va li ko nale mokuninga Jehova “ehondameno” letu.

^ okat. 2 MOmbibeli yoContemporary English Version, Epsalme 90:1 ola tolokwa kutya: “Omwene wetu, owa kala eumbo letu komapupi aeshe.”