1. Zakaj moramo popolnoma zaupati v Božjo Besedo?

KO STAREŠINE glede kakega biblijskega učenca ugotavljajo, ali izpolnjuje pogoje za to, da bi sodeloval v oznanjevanju, se vprašajo: »Ali se iz njegovih besed vidi, da ima Biblijo za navdihnjeno Božjo Besedo?« * Pri vsakem, ki želi postati oznanjevalec Kraljestva – pravzaprav pri vseh Božjih služabnikih – mora biti odgovor vsekakor pozitiven. Zakaj? Če zaupamo v Božjo Besedo in jo na oznanjevanju znamo uporabljati, potem drugim lažje pomagamo spoznati Jehova in doseči rešitev.

2. Zakaj bi morali ostati pri tem, o čemer smo bili poučeni?

² To, kako zelo pomembna je Božja Beseda, je poudaril apostol Pavel, ko je pisal Timoteju. Rekel je: »Ostani pri tem, o čemer si bil poučen in v kar si ob pomoči drugih začel verovati.« Pavel je z besedami »o čemer si bil poučen« imel v mislih biblijske resnice, ki so Timoteja navedle na to, da je začel verovati v dobro novico. Te resnice so enako vplivale na nas in nam še vedno pomagajo ohranjati »modrost za rešitev«. (2. Tim. 3:14, 15) Besede, ki jih je Pavel povedal v nadaljevanju, pogosto uporabimo za to, da ljudem pokažemo, da je Biblija božanskega izvora. Kaj pa se lahko mi osebno naučimo iz besed, zapisanih v 2. Timoteju 3:16? (Beri.) Preučimo zdaj to vrstico malo podrobneje. Tako si bomo okrepili zaupanje, da je vse, kar Jehova uči, pravilno. (Ps. 119:128)

3.–5. a) Kako se je množica odzvala na Petrov govor ob binkoštih in zakaj? b) Zakaj so mnogi v Tesaloniki sprejeli resnico? c) Kaj glede našega oznanjevanja morda danes prevzame ljudi?

³ Jezus je Izraelcem rekel: »Pošiljam [vam] preroke, modrece in javne učitelje.« (Mat. 23:34) S temi  besedami je imel v mislih svoje učence, ki jih je naučil, da so pri oznanjevanju uporabljali Svete spise. Ob binkoštih leta 33 n. št. je imel eden od teh »javnih učiteljev«, apostol Peter, v Jeruzalemu pred precejšnjo množico govor, v katerem je navajal več odlomkov iz Hebrejskih spisov. Mnoge poslušalce je »zbodlo v srce«, ko so slišali njegovo naobrnitev teh odlomkov. Pokesali so se za storjene grehe in prosili Boga za odpuščanje. Še isti dan se jih je kakih tri tisoč dalo krstiti. (Apd. 2:37–41)

⁴ Drugi javni učitelj, apostol Pavel, je dobro novico oznanjal daleč stran od Jeruzalema. V makedonskem mestu Tesalonika je na primer govoril tistim, ki so častili Boga v sinagogi. Tri šabate jim je »na podlagi Svetih spisov dopovedoval, jim razlagal in jim s sklicevanjem na to, kar je napisano, dokazoval, da je Kristus moral trpeti in vstati od mrtvih«. In kako so se Judje na to odzvali? »Nekateri od njih [so] začeli verovati.« Enako pa je storilo »tudi veliko Grkov«. (Apd. 17:1–4)

⁵ Danes mnoge prevzame, ko vidijo, kako Božji služabniki uporabljajo Biblijo. Potem ko je naša sestra nekemu stanovalcu v Švici prebrala svetopisemski stavek, jo je ta vprašal: »Koga zastopate?« Sestra je odgovorila: »Sva Jehovovi priči.« Stanovalec pa je rekel: »Lahko bi vedel. Kdo drug razen Jehovovih prič bi še prišel v mojo hišo, da bi mi bral iz Biblije?«

6., 7. a) Kako lahko tisti, ki v občini poučujejo, dobro uporabljajo Biblijo? b) Kako lahko Sveto pismo učinkovito uporabljamo, ko druge poučujemo na njihovih domovih?

⁶ Kako bi lahko pri našem poučevanju še bolj uporabljali Biblijo? Če ti je v občini zaupano, da lahko poučuješ z odra, dobro izberi svetopisemske vrstice. Ključnih svetopisemskih stavkov ne skušaj sam povedati oziroma jih prebrati iz računalniškega izpisa ali elektronske naprave, ampak odpri Biblijo in beri iz nje ter spodbudi navzoče, da storijo enako. Prav tako si vzemi čas, da te vrstice naobrneš tako, da bo to navzočim pomagalo zbližati se z Jehovom. Ne uporabljaj zapletenih ponazoritev in doživetij, ki druge zgolj zabavajo, ampak si raje vzemi čas, da pojasniš Božjo Besedo.

⁷ Kaj moramo imeti v mislih, ko ljudi na njihovih domovih poučujemo o Svetem pismu? Paziti moramo, da ne bi kar izpuščali svetopisemskih vrstic, ki so navedene v krščanskih publikacijah, s katerimi si pri poučevanju pomagamo. Učenca naj bi spodbujali, da prebere navedene vrstice, in mu pomagali, da jih bo razumel. Kako? Ne tako, da mu jih na dolgo in široko pojasnjujemo, zaradi česar bi preučevanje spremenili v sklop različnih predavanj, ampak tako, da učenca spodbujamo, naj pove svoje mnenje. Ne bomo mu govorili, kaj naj verjame ali kako naj ravna, ampak mu lahko postavimo dobro premišljena vprašanja, ki mu bodo pomagala priti do pravilnih sklepov. *

8. Kakšen notranji boj je bojeval Pavel?

⁸ Pogosto menimo, da je »opominjanje« naloga krščanskih starešin. Res je, da je bilo nadzornikom naročeno: »Tiste, ki se vdajajo grehu, opominjaj.« (1. Tim. 5:20; Titu 1:13) Toda pomembno je tudi, da opominjamo samega sebe. Pavel je bil zgleden kristjan in je imel čisto vest. (2. Tim. 1:3) Kljub temu je napisal: »V svojem telesu vidim drugo postavo, ki se vojskuje proti postavi mojega uma in me vodi v ujetništvo postave greha.« Če preučimo sobesedilo teh besed, bolje razumemo, kakšen boj je moral Pavel  bojevati, da je nadziral svojo grešno naravo. (Beri Rimljanom 7:21–25.)

9., 10. a) S katerimi slabostmi se je verjetno bojeval Pavel? b) Kako se je verjetno Pavel bojeval proti grehu?

⁹ Katere svoje slabosti se je Pavel trudil premagovati? Nobene sicer ni navedel neposredno, je pa Timoteju glede sebe napisal, da je bil »predrznež«. (1. Tim. 1:13) Pavel je pred spreobrnitvijo z vso vnemo preganjal kristjane. Glede tega, kaj je čutil do Kristusovih sledilcev, je priznal, da je »bil nanje zelo besen«. (Apd. 26:11) Pavel se je naučil obvladovati svojo jezo, toda včasih je še vedno imel težave pri nadzorovanju svojih občutkov in besed. (Apd. 15:36–39) Kaj mu je pomagalo do uspeha?

¹⁰ Pavel je v pismu korintskim kristjanom opisal, kako je opominjal samega sebe. (Beri 1. Korinčanom 9:26, 27.) Svojo nepopolno človeško naravo je tepel z dobro usmerjenimi duhovnimi udarci. Zelo verjetno je iskal nasvete v Svetih spisih, prosil Jehova, da bi mu jih pomagal udejanjati, in si močno prizadeval izboljšati se. * Tudi mi bijemo podoben boj s svojimi nepopolnimi nagnjenji, zato se iz njegovega zgleda lahko marsikaj naučimo.

11. Kako lahko upoštevamo nasvet »Preiskujte se«, da bi ugotovili, ali hodimo po poti resnice?

¹¹ Nikoli ne smemo postati samozadovoljni, ko gre za naše čaščenje Boga. Da bi ugotovili, ali res hodimo po poti resnice, moramo upoštevati nasvet: »Preiskujte se.« (2. Kor. 13:5) Ko beremo vrstice, kot je na primer Kološanom 3:5–10, bi se lahko vprašali: »Ali si zelo prizadevam zatreti svoja grešna nagnjenja ali pa moje moralne vrednote slabijo? Ali takrat, ko sem na internetu in se mi nenadoma pojavi stran z nemoralno vsebino, to takoj zaprem ali pa neprimerne spletne strani celo iščem?« Če razmišljamo o tem, kako bi lahko nasvete iz Božje Besede udejanjali, bomo lažje ostali »budni in razsodni«. (1. Tes. 5:6–8)

12., 13. a) Kaj pomeni izraz »popravljati« in kako lahko glede tega posnemamo Jezusa? b) Za kakšno govorjenje ni prostora pri »popravljanju« oziroma urejanju stvari, ko gre za medsebojne odnose?

¹² Grški izraz, ki se prevaja s »popravljati«, pomeni »izboljševati, odpravljati napake, delati, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj«. Včasih moramo kaj popraviti oziroma urediti glede odnosa s tistimi, ki so narobe razumeli nas ali naša dejanja. Judovski verski voditelji so se denimo pritoževali nad tem, da je bil Jezus prijazen z »davkarji in grešniki«. Jezus se je na to odzval z besedami: »Zdravnika ne potrebujejo zdravi, ampak bolni. Pojdite torej in se naučite, kaj pomeni ‚Usmiljenje hočem, ne pa žrtve‘.« (Mat. 9:11–13) Jezus je Božje besede vsem pojasnjeval potrpežljivo in prijazno. Zato so ponižni ljudje lahko Boga Jehova spoznali takšnega, kakršen je, namreč »usmiljen in milostljiv, počasen za jezo, poln srčne dobrotljivosti in resnice«. (2. Mojz. 34:6) Ker se je Božji Sin zavzemal za »popravljanje« stvari oziroma za to, da se te uredijo, so mnogi začeli verovati dobri novici.

¹³ Iz Jezusovega zgleda se naučimo, kako bi morali pomagati drugim. Kadar je kdo na koga jezen, mu morda odrezavo reče: »S tabo bi rad nekaj uredil.« Toda to ni pristop, h kateremu nas želi spodbuditi Drugo pismo Timoteju 3:16. »Celotni Sveti spisi« nam nikjer ne dajejo pooblastila, da z drugimi govorimo grobo. Če druge ostro kritiziramo, je to podobno, kakor če bi jih »prebadali z mečem«  – le redko koristi, pogosto pa povzroči veliko bolečino. (Preg. 12:18)

14.–16. a) Kako lahko starešine pri »popravljanju« stvari ravnajo tako, da drugim pomagajo rešiti njihove probleme? b) Zakaj je pri vzgoji otrok tako zelo pomembno »popravljanje« s Svetim pismom?

¹⁴ Kako smo lahko potrpežljivi in prijazni, kadar skušamo z Biblijo kaj popraviti oziroma urediti? Denimo, da zakonca, ki se pogosto prepirata, prosita za pomoč krščanskega starešina. Kaj naj starešina stori? Z obema lahko, ne da bi koga od njiju zagovarjal, razpravlja o biblijskih načelih, morda o tistih, ki so omenjena v 3. poglavju knjige Skrivnost družinske sreče. Med pogovorom, ki ga vodi starešina, lahko mož in žena vsak zase ugotovita, kateri nasvet bi morala še bolj upoštevati. Čez čas ju bo starešina morda želel vprašati, ali se je stanje kaj izboljšalo, in bo po potrebi še kaj pomagal.

 ¹⁵ Kako lahko starši pri svojih otrocih kaj popravijo tako, da jih s tem duhovno okrepijo? Predstavljaj si, da želiš svoji najstniški hčeri pomagati, da ne bi sklepala vprašljivih prijateljstev. Najprej se seznani z dejstvi. Zatem se lahko, če imaš razlog za zaskrbljenost, z njo pogovoriš in pri tem uporabiš misli iz knjige Učinkoviti odgovori na vprašanja mladih, 2. zvezek. V naslednjih dneh morda lahko z njo preživiš več časa. Med skupnim oznanjevanjem ali družinskim razvedrilom lahko tudi opazuješ, kako razmišlja. Pri pogovorih s hčerko odsevaj potrpežljivost in prijaznost, tako bo začutila, da se zanjo ljubeče zanimaš. In verjetno jo bo to navedlo, da bo tvoje nasvete upoštevala in ne bo želela stopiti na pot, ki vodi v nesrečo.

¹⁶ Enako lahko s potrpežljivostjo in prijaznostjo spodbudimo tiste, ki so zaskrbljeni zaradi svojega zdravja, potrti zaradi izgube zaposlitve, ali tiste, ki jim je težko  sprejeti kak biblijski nauk. Jehovovemu ljudstvu to, da pri »popravljanju« stvari uporablja Božjo Besedo, zelo koristi.

17. Zakaj bi morali discipliniranje sprejeti s hvaležnostjo?

¹⁷ »Nobeno discipliniranje sprva ne prinese veselja, temveč bolečino, kasneje pa tistim, ki so bili tako vzgajani, prinese sad, poln miru, namreč pravičnost.« (Heb. 12:11) Večina odraslih kristjanov, ki so bili vzgojeni v resnici, se strinja, da jim je bilo v pomoč to, da so bili deležni starševskega discipliniranja. Jehovovo discipliniranje, ki ga prejmemo po krščanskih starešinah, pa nam pomaga, da ostanemo na poti življenja. (Preg. 4:13)

18., 19. a) Zakaj je nasvet iz Pregovorov 18:13 tako pomemben za »vzgajanje v pravičnosti«? b) Kakšen je pogosto rezultat, če so starešine pri pogovorih s prestopniki blagi in ljubeči?

¹⁸ Učinkovito vzgajati oziroma disciplinirati je umetnost. Jehova je kristjanom naročil, naj to delajo »v pravičnosti«. (2. Tim. 3:16) Zato bi nas morala voditi biblijska načela. Eno takšnih načel je zapisano v Pregovorih 18:13: »Kdor odgovarja, še preden je slišal, velja za neumnega in doživi ponižanje.« Torej morajo starešine, kadar se morajo pogovoriti s posameznikom, ki je obtožen resnega greha, temeljito preiskati zadevo, da bi se seznanili z vsemi dejstvi. (5. Mojz. 13:14) Šele takrat lahko disciplinirajo »v pravičnosti«.

¹⁹ Božja Beseda krščanskim starešinam tudi naroča, naj druge disciplinirajo »z blagostjo«. (Beri 2. Timoteju 2:24–26.) Seveda se lahko zgodi, da posameznik osramoti Jehova in prizadene nedolžne ljudi. Toda starešina mu ne bi pomagal, če bi se nanj razjezil, ko bi mu svetoval. Če pa starešine posnemajo »Božjo prijaznost«, lahko tistega, ki je grešil, navedejo na kesanje. (Rim. 2:4)

20. Katera načela bi morali starši upoštevati pri discipliniranju svojih otrok?

²⁰ Starši morate, ko vzgajate svoje otroke, »tako da jih disciplinirate in usmerjate njihov um v skladu z Jehovovo voljo«, upoštevati Božja načela. (Efež. 6:4) Oče svojega sina ne bi smel kaznovati samo na podlagi tega, kar je od nekoga slišal, da naj bi njegov sin storil. Prav tako v krščanski družini ni prostora za nasilne izbruhe jeze. »Jehova [je] poln srčne naklonjenosti in usmiljen«, in starši bi ga morali pri discipliniranju svojih otrok posnemati. (Jak. 5:11)

21., 22. Kaj od tega, kar piše v Psalmu 119:97–104, najbolje opiše to, kar do Jehovove Besede čutiš ti?

²¹ Neki Bogu vdan moški je nekoč povedal, zakaj ljubi Jehovovo postavo. (Beri Psalm 119:97–104.) Ko jo je preučeval, si je pridobil modrost, uvid in razumnost. Ker je upošteval njen nasvet, se je obvaroval krivih steza, ki mnogim ljudem prinesejo toliko bolečin. Preučevanje Svetih spisov je bilo zanj nekaj prijetnega in nekaj, kar ga je navdalo z zadovoljstvom. Bil je odločen, da bo ubogal Boga, čigar nasveti so mu v življenju prinesli toliko dobrega.

²² Ali tudi ti ceniš »celotne Svete spise«? Pomagajo ti lahko, da si pridobiš močno vero v to, da bo Bog svoj namen izpolnil. Navdihnjeni nasveti, ki jih najdeš v njih, te varujejo pred tem, da bi se vdajal grehu, kar bi te vodilo v smrt. In če jih znaš vešče pojasnjevati, lahko s tem pomagaš drugim, da pridejo na pot življenja ter na njej tudi ostanejo. Zato »celotne Svete spise« kar se da učinkovito uporabljajmo, ko služimo našemu neskončno modremu in ljubečemu Bogu Jehovu.