1, 2. Kgodišego ya rena e matlafala bjang ge re naganišiša ka mokgatlo wa Jehofa wa legohleng?

GO KGAHLIŠA kudu go tseba gore re karolo ya mokgatlo o mogolo kudu legohleng. Dipono tše di begilwego go Hesekiele kgaolo 1 le Daniele kgaolo 7 di hlalosa gabotse kamoo Jehofa a hlahlago ditaba ka gona go fihla seremong se segolo. Jesu o etelela pele go hlahla karolo ya lefaseng ya mokgatlo wa Jehofa gore e etiše pele modiro wa go bolelwa ga ditaba tše dibotse, go hlokomela bao ba tšeago karolo modirong wo ka dilo tša moya gotee le go kgothaletša borapedi bja therešo bja Jehofa. Ruri se se re nea kgodišego mokgatlong wo wa Jehofa!—Mat. 24:45.

² Na rena ka noši re sepedišana le mokgatlo wo o kgahlišago? Na phišego ya rena ka therešo e dula e oketšega goba e a fokotšega? Ge re hlahloba dipotšišo tše bjalo, re ka lemoga gore re šetše re thomile go lapa goba mohlomongwe phišego ya rena e fokotšegile. Seo se ka direga. Lekgolong la pele la nywaga, moapostola Paulo o ile a swanelwa ke go eletša Bakristegotee le yena gore ba ele hloko mohlala wa phišego ya Jesu. Paulo o boletše gore seo se be se tla ba thuša gore ba se ke ba “lapa gomme [ba] felelwa ke matla.” (Baheb. 12:3) Ka tsela e swanago, go hlahloba ka kelohloko sehlogo se fetilego, seo se bontšhitšego dilo tše di fihleletšwego ke mokgatlo wa Jehofa, go swanetše go ba go re thušitše kudu gore re dule re le mafolofolo le go ba le kgotlelelo.

3. Ke eng seo se nyakegago e le gore re se ke ra lapa, gomme re tla hlahloba eng sehlogong se?

³ Lega go le bjalo, Paulo o bontšhitše gore go nyakega boiteko bjo bogolo gore re se ke ra lapa. O boletše gore re swanelwa ke go šoma ka thata gore re ‘dire botse.’ (Bagal. 6:9) Ka go re’alo, go nyakega gore re gate megato e itšego. Anke re hlahlobeng dikarolo tše hlano tša borapedi bja rena tšeo di ka re thušago gore re dule re tiile le go tšwela pele re sepedišana le mokgatlo wa Jehofa. Ke moka re ka dira phetho ya ge e ba go na le dikarolo tšeo rena goba malapa a rena a swanetšego go di šetša kutšwanyana.

4. Ke ka baka la’ng re ka bolela gore go bokana gotee ke karolo e bohlokwa ya borapedi bja therešo?

⁴ Go bokana gotee go be go dutše go le bohlokwa go bahlanka ba Jehofa. Kua legodimong, dibopiwa tša moya di bitšwa gore di bokane pele ga Jehofa ka dinako tše itšego. (1 Dikg. 22:19; Jobo 1:6; 2:1; Dan. 7:10) Isiraeleng ya bogologolo, setšhaba se be se swanetše go bokana ‘e le gore se theetše gomme se ithute.’ (Doit. 31:10-12) Bajuda ba lekgolong la pele la nywaga ba be ba tlwaetše go ya disinagogeng e le gore ba bale Mangwalo. (Luka 4:16; Dit. 15:21) Go bokana gotee e be e dutše e le karolo e bohlokwa ge phuthego ya Bokriste e hlongwa, e bile e sa dutše e le karolo e kgolo ya borapedi bja rena. Bakriste ba therešo ba a ‘hlokomelana gore ba hlohleletšane leratong le medirong e mebotse.’ Re swanetše go dula re “kgothatšana, kudukudu ka ge [re] bona letšatši [la Jehofa] le batamela.”—Baheb. 10:24, 25.

5. Re ka kgothatšana bjang dibokeng tša rena?

⁵ Tsela e nngwe yeo re kgothatšanago ka yona ke ka go tšea karolo dibokeng tša rena. Re ka dira boipolelo bja tumelo ya rena ka go araba dipotšišo tšeo di lego dikgatišong tša rena, ka go bontšha kamoo lengwalo le šomago ka gona, ka go laodiša phihlelo e kopana yeo e bontšhago bohlale bja go latela melao ya motheo ya Beibele, goba ka ditsela tše dingwe. (Ps. 22:22; 40:9) Ruri o tla dumela gore go sa šetšwe gore re na le nywaga e mekae re eba gona dibokeng, diboka e sa dutše e le tsela e kaone ya gore re theetše ditlhaloso tše di tšwago pelong tšeo di dirwago ke bana babo rena le dikgaetšedi—ba bagolo le ba banyenyane.

6. Diboka tša rena di re thuša bjang gore re dule re le mafolofolo moyeng?

⁶ Re na le mabaka afe a mangwe ao a dirago gore Modimo wa rena a gatelele bohlokwa bja gore re dule re bokana gotee? Diboka tša rena, dikopano tša rena tše dikgolo le tše dinyenyane di re thuša gore re bolele ka sebete e bile re kgone go lebeletšana le kganetšo goba go se thabele ga batho tšhemong ya gabo rena. (Dit. 4:23, 31) Dipolelo le dipoledišano tšeo di theilwego Mangwalong di a re matlafatša le go re tiiša tumelong. (Dit. 15:32; Baroma 1:11, 12) Thuto le kgothatšo tšeo re di hwetšago dibokeng tša rena tša borapedi di re thuša gore re be le lethabo la kgonthe gomme di re nea “boiketlo mehleng ya mathata.” (Ps. 94:12, 13) Komiti ya go Ruta ya Sehlopha se Bušago e okamela mošomo wa go lokišetšwa ga mananeo ka moka a moya a go ruta batho ba Jehofa lefaseng ka bophara. Ruri re tloga re leboga ditokišetšo tšeo re di direlwago gore re thabele thuto e phedišago yeo e hwetšwago dibokeng tša rena beke e nngwe le e nngwe ngwaga ka moka!

7, 8. (a) Morero o mogolo wa diboka tša rena tša phuthego ke ofe? (b) Diboka di go hola bjang moyeng?

⁷ Lega go le bjalo, go na le selo se sengwe gape se bohlokwa kudu seo se fetago mehola yeo re e hwetšago dibokeng tša rena. Morero wa rena o mogolo wa go bokana gotee ke gore re rapele Jehofa. (Bala Psalme 95:6.) Ruri re na le tokelo ya go tumiša Modimo wa rena yo a kgahlišago! (Bakol. 3:16) Jehofa o swanelwa ke borapedi bja rena bja ka mehla ka gore re be dibokeng gotee le go tšea karolo go tšona. (Kut. 4:11) Ka gona, ga go makatše ge re kgothaletšwa gore “re [se] tlogele go bokana ga rena gotee, go etša ge ba bangwe ba tlwaetše go dira bjalo”!—Baheb. 10:25.

⁸ Na re lebelela diboka tša rena tša Bokriste e le tokišetšo yeo e re thušago gore re kgotlelele go fihlela ge Jehofa a fediša tshepedišo ye e kgopo ya dilo? Ge e ba go le bjalo, gona diboka di tla ba gare ga “dilo tše bohlokwa kudu” tšeo re iphago sebaka sa gore re be go tšona bophelong bja rena bja leemaema. (Bafil. 1:10) Le ka mohla ga se ra swanela go lahlegelwa ke sebaka sa go bokana le bana babo rena borapeding bja rena go Jehofa ka ntle le ge go na le lebaka leo le tlogago le kwagala.

9. Re tseba bjang gore modiro wa boboledi o bohlokwa?

⁹ Le gona go tšea karolo ka botlalo modirong wa boboledi go re thuša gore re dule re sepedišana le mokgatlo wa Jehofa. Jesu o ile a thoma modiro wo ge a be a le mo lefaseng. (Mat. 28:19, 20) Ga e sa le go tloga nakong yeo, modiro wa go bolela ka Mmušo le wa go dira barutiwa e be e dutše e le selo se bohlokwa mokgatlong ka moka wa Jehofa. Diphihlelo tše dintši tša mehleng yeno di bontšha bohlatse bja gore barongwa ba thekga modiro wa rena le go hlahla bao ba “nago le tshekamelo e swanetšego ka bophelo bjo bo sa felego.” (Dit. 13:48; Kut. 14:6, 7) Lehono karolo ya lefaseng ya mokgatlo wa Jehofa e thekga le go rulaganya modiro wo o bohlokwahlokwa. Na bodiredi e sa dutše e le karolo e bohlokwa maphelong a rena?

10. (a) Bontšha kamoo re ka dulago re le mafolofolo therešong. (b) Bodiredi bo go thušitše bjang gore o se ke wa lapa?

¹⁰ Go fišegela bodiredi go re thuša go dula re le mafolofolo therešong. Ela hloko seo se bolelwago ke Mitchel yo e lego kgale a hlankela e le mogolo e bile e le mmulamadibogo wa ka mehla. O re: “Ke rata go botša batho therešo ya Beibele. Ke nagana ka sehlogo se sefsa sa Morokami goba Phafoga! gomme ke kgahlwa kudu ke bohlale, temogo le tekatekano tšeo di hwetšwago sehlogong se sengwe le se sengwe. Ke kganyoga go ya bodireding go bona kamoo batho ba tlago go arabela ka gona le kamoo nka tsošago kgahlego ya bona. Bodiredi bja ka bo nthuša gore ke dule ke tiile. Ke gapeletša gore dilo tše dingwe ka  moka di dirwe pele goba ka morago ga nako yeo ke e beetšego ka thoko bakeng sa bodiredi.” Ka mo go swanago, go dula ga rena re swaregile tirelong e kgethwa go ka re thuša gore re tšwele pele re tiile mehleng ye ya bofelo.—Bala 1 Bakorinthe 15:58.

11. Ke ka baka la’ng re swanetše go iphepa ka dijo tša moya ka moka tšeo di tšwago go Jehofa?

¹¹ Jehofa o re lokišeleditše motlalo wa dijo tša moya tšeo di ngwadilwego e le gore a re matlafatše. Ga go pelaelo gore o ka gopola nako yeo ka yona ka morago ga gore o bale kgatišo e itšego, o ilego wa ipotša gore: ‘Se ke sona seo ke bego ke tloga ke se hloka! Go bjalo ka ge eka Jehofa o se ngwaletše nna!’ Seo ga se sa fo itiragalela. Jehofa o diriša ditokišetšo tše go re ruta le go re hlahla. O itše: “Ke tla dira gore o be le temogo gomme ka go ruta tsela yeo o swanetšego go sepela ka yona.” (Ps. 32:8) Na re katanela go iphepa ka dijo tša moya ka moka tšeo re di hwetšago gomme ra naganišiša ka tšona? Go dira bjalo go tla re thuša gore re tšwele pele re enywa dienywa gomme ra se pone moyeng mehleng ye e thata ya bofelo.—Bala Psalme 1:1-3; 35:28; 119:97.

12. Ke eng seo se ka re thušago gore re se tšee ditokišetšo tša rena tša moya gabohwefo?

¹² Ke mo gobotse gore re naganišiše ka modiro woo o dirwago go kgonthišetša gore re dula re hwetša ditokišetšo tše tša moya tše di nago le phepo. Komiti ya Bongwadi ya Sehlopha se Bušago e okamela megato ya go dira nyakišišo, ya go ngwala, ya go bala ka go hlahlobišiša, ya go dirišwa ga diswantšho gotee le ya go fetolela dikgatišo tša rena gaešita le go di phara Wepesaeteng ya rena. Makala ao a gatišago a romela dikgatišo diphuthegong tša kgole le kgauswi. Ke ka baka la’ng mošomo wo ka moka o dirwa? O dirwa ka morero wa gore batho ba Jehofa ba fepše gabotse moyeng. (Jes. 65:13) Anke re kataneleng go iphepa ka dijo tša moya ka moka tšeo di tšwago mokgatlong wa Jehofa.—Ps. 119:27.

13, 14. Ke bomang bao ba thekgago dithulaganyo tša Jehofa kua legodimong, gomme re ka bontšha bjang thekgo e swanago mo lefaseng?

¹³ Ponong yeo e bonwego ke moapostola Johane, Jesu o bonwa a nametše pere e tšhweu gore a fenye bao ba rabelago go Jehofa. (Kut. 19:11-15) Ruri go matlafatša tumelo go tseba gore Jesu o latelwa ke barongwa ba botegago e bile o thekgwa ke batlotšwa ba fentšego bao ba tšwago lefaseng, bao ba šetšego ba amogetše moputso wa bona wa legodimong! (Kut. 2:26, 27) Ruri wo ke mohlala o mobotse kudu wa go thekga dithulaganyo tša Jehofa!

¹⁴ Ka tsela e swanago, lešaba le legolo le thekga ka botlalo modiro wa bana babo Kriste ba tloditšwego bao ba sa dutšego ba le mo lefaseng e bile ba etelela pele mokgatlong lehono. (Bala Sakaria 8:23.) Re ka bontšha bjang gore re thekga dithulaganyo tša Jehofa re le motho ka o tee ka o tee? Tsela e nngwe ke ka go ikokobeletša bao ba etelelago pele. (Baheb. 13:7, 17) Se se thoma ka phuthegong ya gabo rena. Na seo re se bolelago ka bagolo se bontšha gore re a ba hlompha e bile re hlompha le boemo bja bona bja boikarabelo? Na re kgothaletša bana ba rena gore ba hlomphe banna ba ba botegago le go nyaka keletšo ya bona e tšwago Mangwalong? Go oketša moo, na re boledišana re le lapa kamoo re ka dirišago ditšhelete tša rena gore re thekge modiro wa lefase ka bophara ka meneelo ya rena? (Die. 3:9; 1 Bakor. 16:2; 2 Bakor. 8:12) Na re lebelela modiro wa go hlokomela Holo ya rena ya Mmušo e le tokelo e bohlokwa? Moya wa Jehofa o šoma ka bolokologi ge go na le tlhompho e bjalo le botee. Ka wona moya woo, re hwetša thušo e tšwelago pele ya gore re se ke ra lapa mehleng ye ya bofelo.—Jes. 40:29-31.

15. Ke ka baka la’ng re swanetše go dula re lwela go phela ka go dumelelana le morero o phagamego wa Jehofa?

¹⁵ Mafelelong, e le gore re kgotlelele le go  dula re sepedišana le mokgatlo wa Jehofa, re swanetše go tšwela pele re dumelelanya maphelo a rena le molaetša woo re o swerego ka gore re ‘kgonthišetše se se amogelegago go Morena.’ (Baef. 5:10, 11) Ka baka la nama ya rena e sa phethagalago le maiteko a Sathane le lefase le le kgopo, re dula re lwantšhana le ditutuetšo tše mpe maphelong a rena. Ba bangwe ba lena bana babo rena ba rategago le dikgaetšedi le lwa ntwa ya mahlo a mahwibidu letšatši le letšatši gore le kgomarele tswalano ya lena le Jehofa. Seo se dira gore a le rate kudu. Le se ke la lapa! Go phela maphelo a rena ka go dumelelana le morero wa Jehofa go re nea kgotsofalo e kgolo e bile go dira gore borapedi bja rena e se be bja lefeela.—1 Bakor. 9:24-27.

16, 17. (a) Re swanetše go dira eng ge e ba re dirile sebe se segolo? (b) Re ka holwa bjang ke mohlala wa Anne?

¹⁶ Lega go le bjalo, re swanetše go dira eng ge e ba re dirile sebe se segolo? Re swanetše go tsoma thušo ka pela ka mo go ka kgonegago. Go dula re utile taba go tla mpefatša boemo. Gopola gore Dafida o itše ge a be a homotše a sa bolele dibe tša gagwe, ‘marapo a gagwe a be a onatšwa ke go tsetsela letšatši ka moka.’ (Ps. 32:3) Ee, go uta dibe tšeo re di dirilego ka sephiring go tla dira gore re lape maikwelong le moyeng, eupša “yo a ipobolago tšona gomme a di tlogela o tla gaugelwa.”—Die. 28:13.

¹⁷ Ela hloko mohlala wa Anne. * Ge Anne a be a le nywageng ya gagwe ya mafelelo ya mahlalagading, o ile a hlankela e le mmulamadibogo wa ka mehla. Lega go le bjalo, o ile a thoma go phela maphelo a mabedi. Se se ile sa mo kgoma kudu. O re: “Ke be ke ikwa ke na le letswalo le molato. Ke be ke sa thaba gomme ke gateletšegile ka dinako tšohle.” O ile a dira eng? O bolela gore letšatši le lengwe ge a le dibokeng, go ile gwa ahlaahlwa Jakobo 5:14, 15. Anne o ile a lemoga gore o be a tsoma thušo gomme a ya go bagolo gore ba mo thuše. Ge a gadima morago, o re: “Ditemana tšeo di be di swana le taelo e tšwago go Jehofa gore ke alafše moyeng. Ga go bonolo go metša sehlare seo, eupša sona se a alafa. Ke ile ka kwa keletšo yeo e hwetšwago ditemaneng tšeo gomme e ile ya šoma.” Go šetše go fetile nywaga e mentši, gomme ka ge Anne a na le matla gape, bjale o hlankela Jehofa ka phišego ka letswalo le lebotse.

18. Boikemišetšo bja rena e swanetše go ba bofe?

¹⁸ Ruri e tloga e le tokelo go phela mehleng ye ya bofelo le go ba karolo ya mokgatlo o kgahlišago kudu wa Jehofa! Anke re ikemišetšeng gore le ka mohla re se tšee gabohwefo seo re nago le sona. Go e na le moo, anke re šomeng gotee re le lapa gore re dule re bokana dibokeng bakeng sa borapedi le diphuthego tša gabo rena, re šome ka thata gore re tsome ba dipelo tše di botegago tšhemong ya gabo rena gomme re dule re tšeela godimo ditokišetšo tša dijo tša moya tšeo re di hwetšago. Le gona anke re thekgeng bao ba etelelago pele gomme re phele maphelo a rena ka go dumelelana le molaetša woo re o swerego. Ge e ba re dira seo, ruri re ka se ikhwetše feela re sepedišana le mokgatlo wa Jehofa eupša le ka mohla re ka se lape go dira se se lokilego!