1., 2. Kako nam razmišljanje o Jehovovi vesoljni organizaciji okrepi zaupanje vanjo?

MISEL na to, da smo del obsežne vesoljne organizacije, nas navdaja s strahospoštovanjem. Videnji, opisani v 1. poglavju Ezekiela in 7. poglavju Daniela, živo prikazujeta, kako bo Jehova zadeve vodil do veličastnega vrhunca. Jezus je na čelu zemeljskega dela Jehovove organizacije in ga usmerja tako, da se ta osredinja na oznanjevanje dobre novice, da duhovno skrbi za tiste, ki opravljajo to delo, in da se zavzema za napredek pravega čaščenja Jehova. To nam res okrepi zaupanje v Jehovovo organizacijo! (Mat. 24:45)

² Ali je tudi vsak od nas v koraku s to čudovito organizacijo? Ali naše navdušenje za resnico raste ali plahni? Ko si postavimo takšna vprašanja, morda opazimo, da smo začeli postajati utrujeni oziroma da smo izgubili nekaj gorečnosti. To se nam lahko zgodi. V prvem stoletju je apostol Pavel moral sokristjane spodbuditi, naj razmišljajo o tem, kako goreč je bil Jezus. Pavel je rekel, da jim bo to pomagalo, da se ne bodo »utrudili in v svojih dušah omagali«. (Heb. 12:3) Podobno bi nam moralo biti to, da smo pozorno preučili predhodni članek, ki je pokazal, kaj dosega Jehovova organizacija, v veliko pomoč, da ohranimo navdušenje in da vztrajamo.

3. Kaj moramo delati, da se ne bi utrudili in kaj bomo pregledali v tem članku?

³ Vendar je Pavel nakazal, da moramo narediti še nekaj več, če nočemo, da bi se utrudili. Rekel je, da nikoli ne bi smeli nehati »delati dobrega«. (Gal. 6:9) To pa od nas zahteva trud. Razmislimo o petih dejavnostih, ki nam lahko pomagajo ohraniti gorečnost in biti v koraku z Jehovovo organizacijo. Nato pa lahko preverimo, ali bi sami pri sebi oziroma v svoji družini morali čemu posvetiti večjo pozornost.

4. Zakaj lahko rečemo, da je zbiranje Božjega ljudstva pomemben del pravega čaščenja?

⁴ Za Jehovove služabnike je bilo vedno zelo pomembno, da se zbirajo. V nevidnem področju so duhovna bitja kdaj pa kdaj povabljena, da pridejo neposredno pred Jehova. (1. kra. 22:19; Job 1:6; 2:1; Dan. 7:10) V starem času je Bog Izraelcem naročil, naj se redno zbirajo, »da bodo poslušali ter da se bodo učili«. (5. Mojz. 31:10–12) Judje v prvem stoletju so imeli navado obiskovati sinagoge, da bi prisluhnili branju iz Svetih spisov. (Luk. 4:16; Apd. 15:21) Ta poudarek na zbiranju se je nadaljeval tudi v novonastali krščanski občini in je še danes pomemben del našega čaščenja. Pravi kristjani premišljujemo »drug o drugem, da bi se spodbujali k ljubezni in dobrim delom«. Stalno se moramo med seboj bodriti, in to tem bolj, čim bolj vidimo, da se bliža Jehovov dan. (Heb. 10:24, 25)

5. Kako lahko na shodih spodbujamo drug drugega?

⁵ Pomemben način medsebojnega spodbujanja na shodih je denimo to, da na njih sodelujemo. Svojo vero lahko javno izražamo tako, da odgovarjamo na natisnjena vprašanja, da naobrnemo kak svetopisemski stavek, da povemo kratko doživetje, ki pokaže, da je modro upoštevati biblijska načela, ali še kako drugače. (Ps. 22:22; 40:9) Zagotovo se strinjaš, da je na shodih, ne glede na to, koliko časa jih že obiskuješ, vir spodbude prisluhniti iskrenim komentarjem bratov in sester – starejših in mlajših.

6. Kako nam shodi pomagajo, da ostajamo duhovno dejavni?

⁶ Kateri pa so še drugi razlogi, da naš Bog rednemu zbiranju pripisuje tolikšno pomembnost? Na naših shodih, zborih in zborovanjih se napolnimo s pogumom za oznanjevanje in za to, da lažje prenašamo nasprotovanje ali ravnodušnost na področju. (Apd. 4:23, 31) Različne svetopisemske razprave nas utrjujejo in krepijo v veri. (Apd. 15:32; Rim. 1:11, 12) Pouk in medsebojna spodbuda, ki ju prejmemo, ko se zberemo k čaščenju, nam pomagata, da okusimo pravo srečo in da smo mirni »v dnevih nesreče«. (Ps. 94:12, 13) Učni odbor Vodstvenega organa nadzira pripravo vsega duhovnega programa, namenjenega izobraževanju Jehovovega ljudstva po vsej zemlji. Res smo lahko hvaležni za vse, kar je storjeno, da na naših shodih uživamo v zdravem pouku prav vsak teden v letu!

7., 8. a) Kaj je glavni namen občinskih shodov? b) Kakšno duhovno pomoč prejemamo na shodih?

⁷ Vendar je nekaj še pomembnejše od tega, da nam shodi osebno koristijo. Glavni namen našega zbiranja je častiti Jehova. (Beri Psalm 95:6.) Ali ni velika čast, da lahko slavimo našega čudovitega Boga? (Kol. 3:16) Jehova si zasluži, da ga redno častimo z obiskovanjem teokratičnih shodov in sodelovanjem na njih. (Raz. 4:11) Nič čudnega torej, da je v Bibliji za nas zapisan opomin: »Ne izpuščajmo naših shodov, kakor je to nekaterim v navadi.« (Heb. 10:25)

⁸ Ali na krščanske shode gledamo kot na nekaj, kar nam bo pomagalo vztrajati, dokler ne bo Jehova ukrepal proti tej hudobni stvarnosti? Če je tako, bomo shode šteli med to, kar je »pomembnejše«, in zanje naredili prostor v svojem natrpanem urniku. (Fil. 1:10) Priložnosti, da bi skupaj z našimi brati in sestrami častili Jehova, ne bi smeli izpustiti kar tako, razen če imamo za to res upravičen razlog.

9. Kaj nam pove, da je oznanjevanje pomembno delo?

⁹ Če po svojih najboljših močeh sodelujemo v oznanjevalskem delu, smo lahko tudi v koraku z Jehovovo organizacijo. To delo je vpeljal Jezus, ko je bil tukaj na zemlji. (Mat. 28:19, 20) Od takrat je celotna Jehovova organizacija osredinjena predvsem na oznanjevanje Kraljestva in pridobivanje učencev. Mnoga današnja doživetja dokazujejo, da nas pri oznanjevanju podpirajo angeli, vodijo nas do tistih, ki so »prav naravnani za dosego večnega življenja«. (Apd. 13:48; Raz. 14:6, 7) Zemeljski del Jehovove organizacije danes obstaja zato, da organizira in podpira to najpomembnejše delo. Ali je oznanjevanje osrednja stvar tudi v tvojem življenju?

10. a) Povej, kako neki brat ohranja navdušenje za resnico. b) Kako ti oznanjevanje pomaga, da se ne utrudiš?

¹⁰ S tem da smo goreči v oznanjevanju, ohranjamo navdušenje za resnico. Razmislimo o tem, kar je povedal Mitchel, dolgoletni starešina in redni pionir. On pravi: »Z ljudmi se zelo rad pogovarjam o resnici. Premišljujem o kakem novem članku v reviji Stražni stolp ali Prebudite se! in se samo čudim modrosti, uvidu in popolni uravnovešenosti, ki vejejo iz vsake številke. Enostavno hočem iti med ljudi, da vidim, kako se bodo odzvali, da vidim, kako lahko vzbudim  njihovo zanimanje. Oznanjevanje me drži pokonci. V času, ki sem ga namenil oznanjevanju, se ne lotim nobenih drugih dejavnosti, zanje poskrbim prej ali pa kasneje.« Podobno lahko tudi nam to, da smo zaposleni v sveti službi, pomaga k nenehni stanovitnosti v teh zadnjih dneh. (Beri 1. Korinčanom 15:58.)

11. Zakaj bi morali pridno uživati duhovno hrano, ki jo dobimo od Jehova?

¹¹ Jehova za nas pripravlja velike količine duhovne hrane v pisni obliki, da bi nas krepil. Nedvomno se ti je že kdaj zgodilo, da si potem, ko si prebral kako našo publikacijo, pomislil: »Točno to sem potreboval! Kakor da bi Jehova to napisal ravno zame!« To ni naključje. Jehova nas po teh publikacijah poučuje in vodi. Rekel je: »Dal ti bom uvid in poučil te bom o poti, po kateri moraš hoditi.« (Ps. 32:8) Ali se trudimo zaužiti vso duhovno hrano, ki jo prejmemo, in poglobljeno razmišljati o njej? Če tako ravnamo, bomo lahko še naprej prinašali sad in v teh težavnih zadnjih dneh ne bomo duhovno pešali. (Beri Psalm 1:1–3; 119:97.)

12. Kaj nam lahko pomaga, da duhovne hrane ne bi jemali za nekaj samoumevnega?

¹² Dobro je, da si vzamemo čas za razmislek o vsem delu, ki je potrebno, da lahko redno dobivamo zdravo duhovno hrano. Pod nadzorom spisnega odbora Vodstvenega organa poteka raziskovanje, pisanje, korigiranje, priprava slikovnega gradiva in prevajanje za naše tiskane publikacije ter za vse, kar se objavi na naši spletni strani. Podružnice, ki imajo tudi tiskarno, dostavljajo literaturo občinam blizu in daleč. Zakaj se opravlja vse to delo? Da bi bilo Jehovovo ljudstvo dobro duhovno nahranjeno. (Iza. 65:13) Zato se potrudimo zaužiti vso duhovno hrano, ki nam jo priskrbi Jehovova organizacija. (Ps. 119:27)

13., 14. Kdo vse podpira Jehovovo organizacijsko ureditev v nebesih in kako lahko podobno podporo pokažemo na zemlji?

¹³ Apostol Janez je dobil videnje, v katerem je videl Jezusa jezditi na belem konju, da premaga tiste, ki se upirajo Jehovu. (Raz. 19:11–15) Vero nam zelo okrepi tudi to, da vemo, da so takoj za Jezusom zvesti angeli, ob njem pa še maziljenci, ki so svojo pot na zemlji končali kot zmagovalci in so prejeli nebeško nagrado. (Raz. 2:26, 27) To je res izjemen zgled podpiranja Jehovove organizacijske ureditve!

¹⁴ Podobno velika množica v celoti podpira delo Kristusovih maziljenih bratov, ki so še na zemlji in ki so na čelu današnje organizacije. (Beri Zaharija 8:23.) Kako pa lahko kot posamezniki pokažemo, da podpiramo Jehovovo organizacijsko ureditev? Med drugim tako, da se podrejamo tistim, ki jim je zaupano vodstvo. (Heb. 13:7, 17) Začnemo lahko že kar v svoji občini. Ali s tem, kar povemo o starešinah, v drugih vzbujamo spoštovanje do njih in do nadzorniške službe, ki jo opravljajo? Ali svoje otroke spodbujamo, da bi te zveste može spoštovali in da bi se k njim obračali po svetopisemske nasvete? Ali skupaj kot družina razpravljamo o tem, kako bi lahko nekaj denarja darovali kot prostovoljni prispevek za vsesvetovno delo? (Preg. 3:9; 1. Kor. 16:2; 2. Kor. 8:12) Ali si štejemo v čast, da lahko sodelujemo pri tem, da je naša kraljestvena dvorana čista in vzdrževana? Tam, kjer sta takšno spoštovanje in enotnost, lahko neovirano deluje Jehovov duh. Po tem duhu smo nenehno deležni pomoči, da se v teh zadnjih dneh ne bi utrudili. (Iza. 40:29–31)

15. Zakaj se moramo kar naprej bojevati, da bi živeli skladno z Jehovovim veličastnim namenom?

¹⁵ In nenazadnje, da bi lahko vztrajali in bili v koraku z Jehovovo organizacijo, moramo živeti povsem v skladu z našim sporočilom, in sicer tako, da preverjamo, »kaj je Gospodu po volji«. (Efež. 5:10, 11) Zaradi naše nepopolnosti in močnega vpliva Satana in tega hudobnega sveta, se moramo kar naprej bojevati proti negativnim vplivom. Nekateri od vas, dragi bratje in sestre, vsak dan bijete hud boj, da ostanete v dobrem odnosu z Jehovom. Zato ste Jehovu zelo dragi. Ne vdajte se! To, da živimo skladno z Jehovovim namenom, nas navdaja z velikim zadovoljstvom in s prepričanjem, da naše čaščenje ni zaman. (1. Kor. 9:24–27)

16., 17. a) Kaj bi morali storiti, če smo resno grešili? b) Kaj se lahko naučimo iz tega, kar je doživela Anne?

¹⁶ Kaj pa bi morali narediti, če smo resno grešili? Čim prej poiščimo pomoč. Če bomo zadevo skrivali, bomo stvari samo še poslabšali. Spomnimo se na Davida, ki je povedal, da so mu, ko je glede svojih grehov molčal, »kosti oslabele od neprestanega ječanja«. (Ps. 32:3) Tistega, ki prikriva skrite grehe, to čustveno in duhovno samo utrudi, »tistemu, ki jih prizna in opusti, pa bo izkazano usmiljenje«. (Preg. 28:13)

¹⁷ Razmislimo o tem, kar je doživela Anne. * V svojih poznih najstniških letih je služila kot redna pionirka. Vendar je začela živeti dvojno življenje. To se ji je zelo poznalo. Takole pravi: »Vse, kar je ostalo od moje vesti, je bil občutek krivde. Ves čas sem bila nesrečna in depresivna.« Kaj je potem naredila? Pravi, da je nekega dne, ko so na shodu razpravljali o Jakobu 5:14, 15, spoznala, da potrebuje pomoč, in je šla do starešin. Ko se zdaj ozre nazaj, pravi: »Ti svetopisemski vrstici sta zdravniški recept, ki ga je Jehova napisal za duhovno ozdravljenje. Zdravilo sicer ne gre vedno zlahka po grlu, vendar zdravi. Upoštevala sem nasvet iz teh vrstic, in delovalo je.« Ko je minilo nekaj let, je Anne z novimi močmi spet začela goreče služiti Jehovu, in to s čisto vestjo.

18. Kaj moramo biti odločeni?

¹⁸ Mar ni res, da je nekaj posebnega živeti v teh zadnjih dneh in biti del Jehovove čudovite organizacije? Bodimo odločeni, da tega, kar imamo, ne bomo nikoli jemali za nekaj samo po sebi umevnega. Raje z družino obiskujmo vse shode za čaščenje Boga v svoji občini, marljivo iščimo duhovno naravnane ljudi na našem področju in cenimo duhovno hrano, ki jo redno prejemamo. Poleg tega podpirajmo tiste, ki jim je zaupano vodstvo, in živimo skladno z našim sporočilom. Če bomo vse to delali, bomo v koraku z Jehovovo organizacijo; in še nekaj, nikoli se ne bomo utrudili delati dobrega!