1. Ke ka baka la’ng Jehofa a bitšwa Moebangedi wa mathomothomo?

MOEBANGEDI ke motho yo a bolelago ditaba tše dibotse. Moebangedi wa mathomothomo ke Jehofa Modimo. Gateetee ka morago ga borabele bja batswadi ba rena ba pele, Jehofa o ile a tsebatša ditaba tše dibotse tša gore noga, yeo ge e le gabotse e lego Sathane Diabolo, e be e tlo fedišwa. (Gen. 3:15) Go theoša le nywagakgolo, Jehofa o ile a budulela banna ba botegago go ngwala ditaba ka botlalo mabapi le kamoo go bego go tla tlošwa kgobošo leineng la gagwe, kamoo tshenyo yeo e bakilwego ke Sathane e bego e tla dirollwa ka gona le kamoo batho ba ka hwetšago gape bophelo bjo bobotse bjoo bo lahlilwego ke Adama le Efa.

2. (a) Barongwa ba kgatha tema efe modirong wa boebangedi? (b) Ke mohlala ofe woo Jesu a o beetšego baebangedi?

² Barongwa le bona ke baebangedi. Bona ka bobona ba bolela ditaba tše dibotse e bile ba thuša ba bangwe go phatlalatša ditaba tšeo. (Luka 1:19; 2:10; Dit 8:26, 27, 35; Kut. 14:6) Go thwe’ng ka morongwa yo mogolo e lego Mikaele? Ge morongwa yoo a be a le lefaseng gomme a bitšwa Jesu, o ile a beela batho mohlala wa go ba baebangedi. Ruri Jesu o ile a fetša nako e ntši bophelong bja gagwe a phatlalatša ditaba tše dibotse!—Luka 4:16-21.

3. (a) Ke ditaba dife tše dibotse tšeo re di phatlalatšago? (b) Ke dipotšišo dife tšeo re tshwenyegilego ka tšona ka ge re le baebangedi?

³ Jesu o ile a laela barutiwa ba gagwe gore e be baebangedi. (Mat. 28:19, 20; Dit. 1:8) Moapostola Paulo o ile a kgothaletša mošomigotee le yena Timotheo gore: “Dira modiro wa moebangedi gomme o phethe bodiredi bja gago ka botlalo.” (2 Tim. 4:5) Ke ditaba dife tše dibotse tšeo rena balatedi ba Jesu re di phatlalatšago? Di akaretša therešo e homotšago ya gore Tatago rena wa legodimong, Jehofa, o a re rata. (Joh. 3:16; 1 Pet. 5:7) Tsela e bohlokwa yeo Jehofa Modimo a bontšhago lerato la gagwe ka yona ke ka Mmušo wa gagwe. Ka gona, re thabela go botša ba bangwe gore bohle bao ba ikokobeletšago Mmušo woo, bao ba kwago Modimo gomme ba dira seo se nepagetšego, ba ka ba bagwera ba gagwe. (Ps. 15:1, 2) Ge e le gabotse, Jehofa o rerile go fediša tlaišego ka moka. Le gona o tla fediša bohloko ka moka  bjoo bo bakilwego ke tlaišego ya nakong e fetilego. Ruri tše ke ditaba tše dibotse! (Jes. 65:17) Ka ge re le baebangedi, anke re eleng hloko dipotšišo tše pedi tša bohlokwa: Ke ka baka la’ng go le bohlokwa gore batho ba kwe ditaba tše dibotse lehono? Le gona re ka phetha bjang ka katlego boikarabelo bja rena bja go ba baebangedi?

4. Ke ditaba dife tša maaka tšeo batho ka dinako tše dingwe ba di botšwago ka Modimo?

⁴ Nagana o botšwa gore tatago o lahlile wena le ba lapa leno ka moka. A re re batho bao ba bolelago gore ba a mo tseba ba re ga a na bogwera, o rata go dira dilo ka sephiring e bile o sehlogo. Ba bangwe ba ka nyaka le gore o nagane gore ga go thuše selo go leka go ikgokaganya le yena ka gobane o hwile. Ge e le gabotse, batho ba bantši ba botšwa ditaba tše bjalo ka Modimo. Ba rutwa gore Modimo ga a hlalosege, ga a tsebje goba o sehlogo. Ka mohlala, baetapele ba bangwe ba bodumedi ba bolela gore Modimo o tla tlaiša batho ba babe ka mo go sa felego lefelong le itšego. Ba bangwe ba bea Modimo molato ka baka la tlaišo yeo e bakwago ke dikotsi tša tlhago. Gaešita le ge ditiragalo tše di bolaya batho ba go loka le ba babe, go bolelwa gore ke kotlo e tšwago go Modimo.

5, 6. Thuto ya tlhagelelo le dithuto tše dingwe tša maaka di kgomile batho bjang?

⁵ Ba bangwe ba bolela gore Modimo ga a gona. Tabeng ye, ela hloko thuto ya tlhagelelo. Ba bantši bao ba e thekgago ba bolela gore bophelo ga se bja tlišwa ke Modimo. Ba bolela gore ga go na Mmopi. E bile ba bangwe ba boletše gore motho o wela legorong la diphoofolo, ka gona ga se ra swanela go makala ge a itshwara bjalo ka phoofolo. Ba bolela gore batho ba matla bao ba gatelelago ba fokolago ba fo ba ba latela seo go thwego ke melao ya tlhago. Ka gona, ga go makatše ge ba bantši ba dumela gore go hloka toka go tla dula go le gona. Ka baka leo, bao ba dumelago thuto ya tlhagelelo ga ba na kholofelo ya kgonthe.

⁶ Ka ntle le pelaelo, thuto ya tlhagelelo le dithuto tše dingwe tša maaka di ile tša tlaleletša manyaming ao batho ba lebeletšanego le ona mehleng ye ya bofelo. (Baroma 1:28-31; 2 Tim. 3:1-5) Dithuto tše tša batho ga se tša tliša ditaba tše dibotse. Go e na le moo, go etša ge moapostola Paulo a bolela, ba dirile gore batho ba šale ba le “leswiswing monaganong, gomme [ba] arogile bophelong bja Modimo.” (Baef. 4:17-19) Go oketša moo, thuto ya tlhagelelo le dithuto tše dingwe tša maaka di dirile gore batho ba palelwe ke go amogela ditaba tše dibotse tšeo di tšwago go Modimo.—Bala Baefeso 2:11-13.

7, 8. Ke ka tsela efe feela moo batho ba kwešišago ka botlalo ditaba tše dibotse?

⁷ E le gore batho ba boelane le Modimo, ba swanetše go thoma ka go kgodišega gore Jehofa o gona le gore go na le mabaka a kwagalago a gore re mmatamele. Re ka ba thuša gore ba be le tsebo yeo ka gore re ba kgothaletše go hlahloba tlholo. Ge e ba batho ba ithuta tlholo ka menagano e bulegilego, gona ba ka lemoga bohlale bja Modimo le matla a gagwe. (Baroma 1:19, 20) Ge re katanela go thuša batho gore ba tšeele Mmopi wa rena yo Mogolo godimo ge ba dutše ba nagana ka seo a se fihleletšego, re ka diriša poroutšha ya Na Dilo tše di Phelago di Bopilwe? le ya The Origin of Life—Five Questions Worth Asking. Eupša bao ba ithutago ka dilo tša tlholo feela ba ka se hwetše dikarabo tša tše dingwe tša dipotšišo tše makatšago bophelong, tše bjalo ka tše rego: Ke ka baka la’ng Modimo a dumelela tlaišego? Morero wa Modimo ke ofe ka lefase? Na Modimo o tshwenyegile ka nna?

⁸ Tsela feela ya gore batho ba kwešiše ka botlalo ditaba tše dibotse ka Modimo le morero wa gagwe ke ka gore ba ithute Beibele. Re tloga re na le tokelo e kgolo ya gore re ba bontšhe dikarabo tša dipotšišo tša bona! Lega go le bjalo, e le gore re fihlelele dipelo tša batheetši ba rena, re swanetše go dira se se fetago go fo ba botša ditherešo tša taba; re swanetše go ba kgodiša. (2 Tim. 3:14) Re ka kgona go kgodiša batho gakaone ge e ba re latela mohlala wa  Jesu. Ke ka baka la’ng a be a atlega gakaakaa tabeng ya go kgodiša batho? Le lengwe la mabaka ke gore o be a diriša dipotšišo ka tsela e atlegago. Re ka mo ekiša bjang?

9. Re swanetše go dira eng ge e ba re nyaka go thuša batho moyeng?

⁹ Go etša Jesu, ke ka baka la’ng le rena re swanetše go diriša dipotšišo modirong wa boebangedi? Ela hloko boemo bjo: Ngaka ya gago e go botša gore e go swaretše ditaba tše dibotse. E go holofetša gore e ka alafa bolwetši bja gago ge e ba o ka buiwa. Mohlomongwe o ka dumela seo e go botšago sona. Eupša go thwe’ng ge e ba e go holofetša seo le pele ga ge e ka go botšiša potšišo le ge e le efe mabapi le boemo bja gago bja tša maphelo? Ga go bonagale o tla e bota. Go sa šetšwe gore ngaka yeo e ka ba e na le bokgoni bjo bokaakang, e swanetše go go botšiša dipotšišo gomme e theetše seo o se bolelago ka maswao a bolwetši bja gago pele ga ge e ka go nea thušo le ge e le efe. Ka tsela e swanago, ge e ba re tla thuša batho go amogela ditaba tše dibotse tša Mmušo, gona re swanetše go ba le bokgoni bja go botšiša dipotšišo tše di atlegago. Ke feela ka morago ga gore re kwešiše gabotse boemo bja bona bja moya moo re ka kgonago go ba thuša.

10, 11. Re ka kgona go fihlelela eng ka go ekiša tsela ya Jesu ya go ruta?

¹⁰ Jesu o be a tseba gore dipotšišo tšeo di kgethilwego gabotse ga di thuše feela morutiši gore a tsebe morutwana eupša gape di dira gore morutwana yoo a tšee karolo poledišanong. Ka mohlala, ge Jesu a be a nyaka go ruta barutiwa ba gagwe thuto ya mabapi le boikokobetšo, o ile a thoma ka go ba botšiša potšišo e šišinyago kgopolo. (Mar. 9:33) E le gore Jesu a rute Petro tsela yeo a ka beago mabaka ka yona, o ile a mmotšiša dipotšišo tše mmalwa ka go latelana. (Mat. 17:24-26) Lebakeng le le lengwe, ge Jesu a be a nyaka gore barutiwa ba gagwe ba bolele seo se lego ka dipelong tša bona, o ile a botšiša lelokelelo la dipotšišo tšeo di nyakago pono ya bona. (Bala Mateo 16:13-17.) Ka go diriša dipotšišo le go bolela mantšu a sego kae, Jesu o ile a dira se fetago go fo ruta batho ditherešo tša taba. O ile a kgoma dipelo tša batho, a ba šušumeletša gore ba dire dilo ka go dumelelana le ditaba tše dibotse.

¹¹ Ge re ekiša Jesu ka go diriša dipotšišo ka tsela e atlegago, re fihlelela bonyenyane dilo tše tharo. Re hwetša tsela e kaonekaone yeo re ka thušago batho, re fenya bašitiši ba poledišano e bile re ruta batho ba ikokobeditšego kamoo ba ka holegago ka gona. Ela hloko maemo a mararo a bontšhago kamoo re ka dirišago dipotšišo ka tsela ya maleba.

12-14. O ka thuša bjang ngwana wa gago gore a be le boikholofelo kutšwanyana ge a bolela ditaba tše dibotse? Nea mohlala.

¹² Boemo bja pele: Ge e ba o le motswadi, o be o tla dira eng ge nkabe ngwana wa gago yo a lego mahlalagading a be a tshwenyegile kamoo a ka kgonago go emela seo a se dumelago ka tlholo ge a boledišana le morutwana yo a tsenago le yena ka klaseng? Ga go pelaelo gore o be o tla nyaka go mo thuša gore a be le boikholofelo mabapi le go bolela ditaba tše dibotse. Ka gona go e na le go mo swaya diphošo goba go akgofela go mo nea keletšo, go re’ng o sa ekiše mohlala wa Jesu gomme o mmotšiše dipotšišo tše di nyakago pono ya gagwe? O ka dira seo bjang?

¹³ Ka morago ga gore o bale le ngwana wa gago dikarolo tše tšwago poroutšheng ya The Origin of Life—Five Questions Worth Asking, o ka mmotšiša gore ke ditaba dife tšeo a hwetšago di mo šišinya kgopolo kutšwanyana. Mo kgothaletše gore a ikhweletše mabaka ao a mo kgodišago gore a dumele go Mmopi le lebaka  leo a ratago go dira thato ya Modimo. (Baroma 12:2) Botša ngwana wa gago gore ga go nyakege gore mabaka a gagwe a swane tlwaa le a gago.

¹⁴ Hlalosetša ngwana wa gago gore ge a boledišana le morutwana yoo, a ka latela tsela yeo o mmontšhitšego yona. A ka hlahloba tše dingwe tša ditherešo tša taba yeo ke moka a ka botšiša morutwana yoo dipotšišo tše di mo hlahlago goba tše di nyakago pono ya gagwe. Ka mohlala, morutwana yoo a ka kgopelwa gore a bale lepokisi le lego go letlakala 21 poroutšheng ya Origin of Life. Ke moka ngwana wa gago a ka mmotšiša gore: “Na ke therešo gore DNA e na le bokgoni bja go swara tsebišo e ntši yeo le lehono go se nago dikhomphutha tšeo di kgonago go e swara?” Go molaleng gore morutwana yoo o tla araba ka gore ee. Ngwana wa gago a ka napa a botšiša gore: “Ka ge seo e le therešo, na e ka se be ga tlhaologanyo go dumela gore ka ge go na le motho yo a hlamilego khomphutha, gona go na le yo a hlamilego DNA?” E le gore o thuše ngwana wa gago gore a ikwe a lokologile ge a boledišana le ba bangwe ka tumelo ya gagwe, o ka dula o swara dipoledišano tša go itlwaetša le yena. Ge e ba o mo tlwaetša go diriša dipotšišo ka tsela e atlegago, gona o tla mo thuša go phetha boikarabelo bja gagwe bja go ba moebangedi.

15. Re ka diriša bjang dipotšišo ka boiteko bja go thuša moilaModimo?

¹⁵ Boemo bja bobedi: Modirong wa rena wa go nea bohlatse, re fela re kopana le batho bao ba belaelago gore Modimo o gona. Ka mohlala, motho a ka re botša gore yena ke moilaModimo. Go e na le go dumelela gore seo a se bolelago se kgaotše poledišano, re ka mmotšiša ka tlhompho gore ke nako e kaakang a dumela seo, le gore ke eng seo se dirilego gore a be le pono yeo. Ka morago ga gore o theetše dikarabo tša gagwe le go mo reta ka ge a naganišišitše ka taba ye, re ka mmotšiša ge e ba a nagana gore go fošagetše go bala tsebišo e itšego yeo e neago bohlatse bja gore bophelo ga se bja ba gona ka mohlolo. Ge e ba mong wa ntlo a na le monagano o bulegilego, mohlomongwe  a ka bolela gore ke mo go sa kwagalego go gana go bala bohlatse bjoo. Ke moka re ka mo sepedišetša poroutšha ya Na Dilo tše di Phelago di Bopilwe? goba ya The Origin of Life—Five Questions Worth Asking. Ge dipotšišo tše bohlale di botšišwa ka botho, di ka ba bjalo ka senotlelo seo se bulago pelo ya motho gore a kwe ditaba tše dibotse.

16. Ke ka baka la’ng re sa swanela go fo kgotsofatšwa ke ge morutwana wa Beibele a bala dikarabo tšeo di lego kgatišong e ithutwago ya Beibele?

¹⁶ Boemo bja boraro: Ge re swara thuto ya Beibele, go ka direga gore re dumelela morutwana go fo araba seo se lego kgatišong yeo re ithutago le yena Beibele ka yona. Lega go le bjalo, ge e ba re dira seo, gona re ka šitiša morutwana gore a gole moyeng. Ke ka baka la’ng go le bjalo? Ka gobane morutwana yo a fo go araba seo se lego kgatišong ntle le gore a naganišiše ka sona go ka direga gore a se tseme medu moyeng. A ka etša sebjalo seo se ponago ge se lebane le phišo yeo e bakwago ke go ganetšwa. (Mat. 13:20, 21) E le gore re pheme seo, re swanetše go botšiša morutwana wa rena gore o ikwa bjang ka seo a ithutago sona. Lekang go hwetša ge e ba a dumelelana le dintlha tšeo a ithutago tšona. Se bohlokwa kudu, mo neeng sebaka sa gore a bolele lebaka leo ka lona a dumelago seo goba a sa se dumelego. Ke moka mo thušeng gore a nee mabaka ka Mangwalo e le gore mafelelong a kgone go fihlelela diphetho tše nepagetšego ka boyena. (Baheb. 5:14) Ge e ba re diriša dipotšišo ka tsela e atlegago, gona go molaleng gore batho bao re ba rutago ba tla tsema medu tumelong e bile ba tla kgona go ikemela maitekong a bao ba tlago go ba ganetša goba go nyaka go ba aroša. (Bakol. 2:6-8) Ke eng gape seo re ka se dirago gore re phethe boikarabelo bja rena bja go ba baebangedi?

17, 18. Re ka šoma bjang re le ngatana e tee ge re sepela le ba bangwe bodireding?

¹⁷ Jesu o romile barutiwa ba gagwe ka babedi ka babedi gore ba dire modiro wa boboledi. (Mar. 6:7; Luka 10:1) Ka morago ga moo, moapostola Paulo o ile a bolela ka “badirišani” bao ba “ilego ba katana ba bapelane le [yena] ditabeng tše dibotse.” (Bafil. 4:3) Ka go dumelelana le mohlala woo wa Mangwalo, ka 1953 bagoeledi ba Mmušo ba ile ba thoma lenaneo leo ka lona ba bego ba tla šoma gotee bodireding.

¹⁸ Ge o sepela le Mokriste yo mongwe bodireding, o ka šoma bjang le yena le le ngatana e tee? (Bala 1 Bakorinthe 3:6-9.) O ka diriša Beibele ya gago go lebelela mangwalo ao a balwago ke motho yo o sepelago le yena. Theetša ka kelohloko ge motho yoo a bolela le ge go bolela mong wa ntlo. Theetša poledišano yeo ka kelohloko gore ge e ba go nyakega, o thuše motho yo o sepelago le yena go araba ge e ba go tsoga kgang. (Mmo. 4:12) Lega go le bjalo, hlokomela se: Phema go šitiša motho yo o sepelago le yena ge a nea mabaka ka tsela e atlegago. Phišego ya gago e sa laolegego e ka nyamiša motho yo o sepelago le yena e bile e ka gakantšha mong wa ntlo. Ka dinako tše dingwe e ka ba mo go swanetšego gore re tlaleletše poledišanong yeo. Eupša ge e ba o rata go bolela selo se itšego, gona o ka bolela ka boripana ntlha e tee goba tše pedi. Ke moka dumelela motho yo o sepelago le yena gore a tšwetše pele poledišano yeo.

19. Ke eng seo re swanetšego go se gopola, gona ka baka la’ng?

¹⁹ Le ka thušana bjang ge le tloga ntlong e nngwe go ya go e nngwe? Le re’ng le sa diriše nako yeo gore le boledišane ka ditsela tšeo le ka kaonefatšago dithero tša lena ka yona? Hlokomelang gore seo le se bolelago ka batho bao ba dulago tšhemong ya gabo lena ga se nole ba bangwe moko. Ka tsela e swanago, phemang molaba wa go bolela gampe ka baebangedigotee le lena. (Die. 18:24) Ke mo gobotse go gopola gore re dibjana tša letsopa. Jehofa o re bontšhitše botho bjo bogolo ka go re nea letlotlo la bodiredi la gore re bolele ditaba tše dibotse. (Bala 2 Bakorinthe 4:1, 7.) Ka gona anke re tšeeleng godimo letlotlo leo ka gore re dire sohle seo re ka se kgonago gore re phethe boikarabelo bja rena bja go ba baebangedi.