1. Poledišano e botse e thušitše bjang manyalo?

NGWANABO rena yo mongwe wa kua Canada o itše: “Go kaone go fetša nako le mosadi wa ka go feta go e fetša le motho yo mongwe. Ge ke na le yena, lethabo le ge e le lefe leo ke bago le lona le a oketšega e bile bohloko le ge e le bofe bjo ke bo kwago bo a fokotšega.” Monna yo mongwe yo a nyetšego wa kua Australia o ngwadile gore: “Nywageng e 11 yeo re e feditšego re nyalane, ga go letšatši le letee leo le ilego la dikela ke sa bolela le mosadi wa ka. Ga go selo seo se tšhošetšago lenyalo la rena goba seo se dirago gore re belaele go atlega ga lona. Selo se segolo seo se re thušago ke go boledišana ga rena kgafetšakgafetša le ka tsela e holago.” Kgaetšedi yo mongwe wa kua Costa Rica o itše: “Poledišano e botse e matlafaditše lenyalo la rena; e re batameditše kgauswi kudu le Jehofa, ya re šireletša dilong tšeo di ka re lekago, ya re dira gore re be ngatana e tee gomme ya godiša lerato la rena.”

2. Ke dilo dife tšeo di ka senyago poledišano e botse?

² Na poledišano ya gago le molekane wa gago e a thabiša, goba na o hwetša go le boima go boledišana le yena gabotse? Go a kwagala gore ka dinako tše dingwe go ka rotoga maemo a thata, ka gobane lenyalo le kopanya batho ba babedi bao ba sa phethagalago bao ba nago le dimelo tša go se swane, go akaretša le mekgwa yeo ba e tšerego ditšong tša gabo bona goba tseleng yeo ba godišitšwego ka yona. (Baroma 3:23) Godimo ga moo, go ka direga gore banyalani ba na le mekgwa e sa swanego ya go boledišana. Ga se ka phošo ge banyakišiši ba ditaba tša manyalo e lego John M. Gottman le Nan Silver ba re: “Go nyakega sebete, boikemišetšo le go se hwe matwa gore motho a dule a le tswalanong e swarelelago nako e telele.”

3. Ke eng seo se thušitšego banyalani ba bantši go matlafatša manyalo a bona?

³ Go nyakega gore motho a šome ka thata gore lenyalo la gagwe le atlege. Eupša mafelelo a seo e ba lethabo leo le sa bapišwego le selo. Ruri banyalani bao ba ratanago ba ka thabela bophelo bja bona ba le mmogo. (Mmo. 9:9) Tšea ka mohlala lenyalo le le thabišago la Isaka le Rebeka. (Gen. 24:67) Le ka morago ga ge go fetile nako e telele ba nyalane,  ga go bonagale lerato la bona le ile la fela. Re ka bolela se se swanago ka banyalani ba bantši lehono. Sephiri sa bona ke sefe? Ba ithutile go botšana dikgopolo tša bona le maikwelo a bona ka potego eupša e le ka tsela e botho, ka go ba le temogo, lerato, tlhompho e tseneletšego le boikokobetšo. Ka ge re tla bona ga bjale, ge e ba dika tše re fetšago go bolela ka tšona di bonagala kudu lenyalong, gona poledišano e itlela feela.

4, 5. Temogo e ka thuša bjang banyalani gore ba kwešišane gakaone kutšwanyana? Nea mehlala.

⁴ Diema 16:20 e re: “Yo a lemogago taba o tla hwetša tše botse.” Se e tloga e le therešo bophelong bja lenyalo le bja lapa. (Bala Diema 24:3.) Lentšu la Modimo ke mothopo o kaonekaone wa temogo le bohlale. Genesi 2:18 e re botša gore Modimo o dirile mosadi go ba molekane yo a swanelago monna, e sego gore a swane le monna. Tema yeo e kgathwago ke mosadi e bonagala tseleng yeo a boledišanago le ba bangwe ka yona. Therešo ke gore batho ga ba swane, eupša basadi ka kakaretšo ba rata go bolela ka maikwelo a bona, batho le ditswalano. Ba thabela go ba le dipoledišano tše borutho, ka gobane seo se dira gore ba ikwe ba ratwa. Ka lehlakoreng le lengwe, banna ga se batho ba go rata go botša ba bangwe ka maikwelo a bona, eupša ba rata go bolela ka dilo tše di diregago, mathata le ditharollo. Le gona banna ba kganyoga go hlompšha.

⁵ Kgaetšedi yo mongwe yo a tšwago kua Brithania o boletše gore: “Monna wa ka o nyaka go rarolla mathata kapejana go e na le go ntheetša go fihlela ke fetša. Seo se a ntlhakahlakanya, ka gobane selo feela seo ke se nyakago ke ‘gore a nkwele bohloko.’” Monna yo mongwe o ngwadile gore: “Mathomong a lenyalo la rena, ke be ke tlwaetše go nyaka tharollo ya kapejana ya mathata ka moka ao mosadi wa ka a bego a na le ona. Eupša go se go ye kae ke ile ka lemoga gore seo a bego a tloga a se nyaka e be e le gore ke mo theetše ka kelohloko ge a bolela.” (Die. 18:13; Jak. 1:19) Monna yo a nago le temogo o ela hloko maikwelo a mosadi wa gagwe gomme a leka go boledišana le yena ka tsela e bohlale. Ka nako e swanago, o kgonthišetša mosadi wa gagwe gore dikgopolo tša gagwe le maikwelo a gagwe di bohlokwa go yena. (1 Pet. 3:7) Mosadi le yena o tla leka go kwešiša pono ya monna wa gagwe. Ge monna le mosadi ba kwešiša tema ya bona yeo e lego ka Mangwalong gomme ba e tšeela godimo e bile ba e phetha, gona lenyalo la bona e ba le thabišago. Godimo ga moo, ba ka kgona go šoma gotee go dira diphetho tše bohlale le tšeo di bontšhago tekatekano.

6, 7. (a) Molao wa motheo woo o lego go Mmoledi 3:7 o ka thuša bjang banyalani gore ba bontšhe temogo? (b) Mosadi a ka bontšha bjang temogo, gomme ke boiteko bofe bjoo monna a swanetšego go bo dira?

⁶ Le gona banyalani bao ba nago le temogo ba a tseba gore go na le “nako ya go homola le nako ya go bolela.” (Mmo. 3:1, 7) Kgaetšedi yo a nago le nywaga e lesome a nyetšwe o re: “Ga bjale ke lemogile gore ka dinako tše dingwe ga se mo gobotse go bolela ka bothata bjo itšego. Ge e ba monna wa ka a imetšwe ke mošomo goba a phetha boikarabelo bjo itšego, ke dira gore go fete nakwana pele ga ge nka bolela ka ditaba tše itšego. Seo se dirile gore re boledišane gabotse.” Le gona basadi bao ba nago le temogo ba bolela ka tsela e botho, ka ge ba lemoga gore lentšu leo le kgethilwego gabotse “leo le bolelwago ka nako e swanetšego” le a kgahliša e bile le a amogelwa.—Bala Diema 25:11.

⁷ Monna wa Mokriste ga se a swanela go kgatha tema ya gagwe feela ka go theetša seo mosadi wa gagwe a se bolelago eupša o swanetše go katanela le go bolela maikwelo a gagwe ka tsela e kwagalago. Mogolo yo a nago le nywaga e 27 a nyetše o re: “Ke swanetše go šoma ka thata gore ke botše mosadi wa ka seo se lego ka garegare ga pelo ya ka.” Ngwanabo rena yo a nago le nywaga e 24 a nyetše o re: “Ke kgona go swara dilo ka gare ga ka, ke ipotše gore: ‘Ge e ba ke sa bolele ka taba ye, e tla feta.’ Eupša ke lemogile gore go bontšha maikwelo a gago ga se seka sa bofokodi. Ge e ba ke sa tsebe gore ke tla bolela taba yeo bjang, ke rapelela gore ke kgone go bolela mantšu a swanetšego le tsela ya maleba ya go a bolela. Ke moka ke buša moya gomme ka thoma go bolela.” Selo  se sengwe seo se thušago ke gore boemo e be bjo bo loketšego, mohlomongwe boemong bja ge banyalani ba le noši ba hlahloba temana ya letšatši goba ba bala Beibele ba le gotee.

8. Ke selo sefe se sengwe seo se šušumeletšago banyalani ba Bakriste gore ba atlegiše manyalo a bona?

⁸ Selo se bohlokwa tabeng ye go monna le mosadi ke gore ba rapele e bile ba be le kganyogo e matla ya go kaonefatša bokgoni bja bona bja go boledišana. Ke therešo gore ga go bonolo go fetoša mekgwa ya kgale. Eupša ge e ba banyalani ba rata Jehofa gomme ba kgopela thušo ya moya wa gagwe le go lebelela lenyalo la bona e le le lekgethwa, gona ba ka ikemišetša go kaonefatša dilo. Mosadi yo a nago le nywaga e 26 a nyetšwe o ngwadile gore: “Nna le monna wa ka re tšeela godimo pono ya Jehofa ka lenyalo, ka gona ga re ke re nagana ka karogano. Se se dira gore re šome ka thata go rarolla mathata a rena ka go boledišana ka ona.” Potego e bjalo le boineelo go Modimo di a mo thabiša gomme di dira gore a re šegofatše kudu.—Ps. 127:1.

9, 10. Banyalani ba ka tiiša tlemo ya lerato la bona ka go dira dilo dife tše holago?

⁹ Lerato, e lego “setlemo se se phethagetšego sa botee,” ke seka se bohlokwahlokwa lenyalong. (Bakol. 3:14) Lerato la kgonthe le a gola ge banyalani ba dutše ba phela gotee, go sa šetšwe gore go na le lethabo goba mathata bophelong. E ba bagwera ba bagolo kudu e bile ba tšeela godimo nako yeo ba e fetšago ba le gotee. Manyalo a bjalo ga a matlafatšwe ke ditiro tše sego kae tše dikgolo, go etša ge di bontšhwa difiliming, eupša a matlafatšwa ke ditiro tše dinyenyane, tše bjalo ka go gokarelana, go botšana mantšu a botho, go direlana dilo tše kgahlišago, go myemyela goba go botšišana ge e ba le hlwele gabotse. Dilo tše tše dinyenyane di ka kgatha tema e kgolo lenyalong. Monna yo mongwe yo a nago le nywaga e 19 a le lenyalong le le thabilego o re yena le mosadi wa gagwe ba leletšana megala goba go romelana melaetša mo letšatšing “go fo kwa kamoo dilo di sepelago ka gona.”

¹⁰ Le gona lerato le tutuetša banyalani gore ba tšwele pele ba tsebana gakaone. (Bafil. 2:4) Go tsebana ka mokgwa woo go dira gore lerato la bona le gole le go feta go sa šetšwe go se phethagale ga bona. Lenyalo leo le atlegilego ga le eme felo gotee eupša le tšwela pele le gola e bile le matlafala ge nako e dutše e feta. Ka gona ge e ba o le lenyalong ipotšiše gore: ‘Ke tseba molekane wa ka gabotse gakaaka’ng? Na ke kwešiša maikwelo a monna wa ka goba a mosadi wa ka dilong tše itšego? Ke fetša nako e ntši gakaaka’ng ke nagana ka dika tšeo di nkgogetšego go yena ka lekga la pele?’

11. Ke ka baka la’ng tlhompho e le bohlokwa kudu gore lenyalo le atlege? Bontšha.

¹¹ Gaešita le manyalo ao a thabilego ga se a phethagala, le gona banyalani bao ba ratanago ba ka no se bone dilo ka leihlo le tee. Ga se ka mehla Aborahama le Sara ba ilego ba dumelelana. (Gen. 21:9-11) Eupša go se dumelelane ga bona ka ditaba tše itšego ga se gwa ba dira gore ba se sa kwana. Ka baka la’ng? Ba be ba swarana ka seriti le ka tlhompho. Ka mohlala, Aborahama o be a diriša lentšu “hle” ge a boledišana le Sara. (Gen. 12:11, 13) Sara le yena o be a ekwa Aborahama gomme a mo lebelela bjalo ka “mong” wa gagwe. (Gen. 18:12) Ge e ba banyalani ba sa hlomphane, seo gantši se bonagala tseleng yeo ba boledišanago ka yona le segalong sa bona sa lentšu. (Die. 12:18) Ge e ba ba ka se rarolle bothata bjoo, gona lenyalo la bona le ka ba le le kotsing.—Bala Jakobo 3:7-10, 17, 18.

12. Ke ka baka la’ng bao ba sa tšwago go nyalana ba swanetše go tloga ba šoma ka thata go itlwaetša go boledišana ka tlhompho?

¹² Bao ba sa tšwago go nyalana ba swanetše go tloga ba šoma ka thata gore ba boledišane ka botho le ka tlhompho, e lego seo se dirago gore go be le moya wa go boledišana ka bolokologi le ka potego. Monna yo mongwe o gopola gore: “Gaešita le ge nywaga ya mathomo ya lenyalo e le e thabišago, ka dinako tše dingwe e ka ba e šarakanyago motho. Ge o dutše o tlwaelana le maikwelo a mosadi wa gago, mekgwa ya gagwe le dinyakwa tša gagwe—gomme le yena a tlwaelana le tša gago—dilo di ka no se sepele gabotse! Eupša le tla holega kudu ge e ba le lebelela dilo ka tsela ya kgonthe, le sa tšeele selo se sengwe le se sengwe godimo kudu e bile le na le dika tše bohlokwa tša boikokobetšo, go se fele pelo le go ithekga ka Jehofa.” Seo e tloga e le therešo!

13. Ke ka baka la’ng boikokobetšo e le selo se bohlokwa kudu lenyalong le thabilego?

¹³ Poledišano e botse lenyalong e swana le molapo woo o elago ka boiketlo go phatša serapa. Go ba ba ‘ikokobeditšego’ go kgatha tema e bohlokwa gore molapo woo o dule o elela. (1 Pet. 3:8) Ngwanabo rena yo a nago le nywaga e 11 a nyetše o boletše gore: “Go ikokobetša ke tsela ya kapejana ya go lokiša mathata ka gobane go go šušumeletša gore o re: ‘Ke kgopela tshwarelo.’” Mogolo yo a nago le nywaga e 20 a le lenyalong le thabilego o itše: “Ka dinako tše dingwe mantšu a rego: ‘Ke kgopela tshwarelo,’ a bohlokwa kudu go feta a rego: ‘Ke a go rata.’” O okeditše ka gore: “E nngwe  ya ditsela tša kapejana tša gore motho a ikokobetše ke gore a rapele. Ge nna le mosadi wa ka re rapela Jehofa re le mmogo, re gopola botho bjo bogolo bja Modimo le gore ga se ra phethagala. Go gopola ga rena dilo tšeo go re thuša gore re lebelele dilo ka tsela ya kgonthe.”

14. Boikgogomošo bo ka kgoma bjang lenyalo?

¹⁴ Lega go le bjalo, boikgogomošo ga bo lokiše ditaba. Bo senya poledišano ka gobane bo amoga motho kganyogo le sebete sa gore a kgopele tshwarelo. Go e na le gore ka boikokobetšo a re: “Ke kgopela tshwarelo; hle ntebalele,” motho yo a ikgogomošago o nyaka sehlare sa ntšhirela. Go e na le gore a be le sebete sa go amogela mafokodi a gagwe, o swaya motho yo mongwe diphošo. Go e na le gore a phegelele khutšo ge a kwešitšwe bohloko, o a kgopišega, mohlomongwe a bontšhe seo ka gore a itefeletše ka go hlaba yo mongwe ka mantšu goba ka go se sa mmolediša. (Mmo. 7:9) Ee, boikgogomošo bo ka senya lenyalo. Re dira gabotse ge re gopola gore “Modimo o ganetša bao ba ikgogomošago, eupša ba ba ikokobeditšego o ba bontšha botho bja gagwe bjo bogolo.”—Jak. 4:6.

15. Hlalosa kamoo go latela molao wa motheo woo o lego go Baefeso 4:26, 27 go ka thušago banyalani go rarolla mathata ao a ka tšwelelago lenyalong la bona.

¹⁵ Go ba gona, e tla ba bošilo go nagana gore boikgogomošo bo ka se tsoge bo bonagetše lenyalong. Re swanetše go bo lemoga gomme re bo lokiše gateetee. Paulo o boditše Bakristegotee le yena gore: “Letšatši le se ke la sobela le galefile, le gona le se ke la nea Diabolo sebaka.” (Baef. 4:26, 27) Go palelwa ga rena ke go latela Lentšu la Modimo go ka lebiša kgateletšong go sa nyakege. Kgaetšedi yo mongwe o llile ka gore: “Ka dinako tše dingwe nna le monna wa ka ga se ra ka ra diriša Baefeso 4:26, 27. Seo se ile sa feleletša ka gore ke fetše mašego a mangwe ke hlobaela gabohloko!” Ruri go kaone kudu gore re ahlaahle mathata e sa le semeetseng ka maikemišetšo a go a rarolla! Go ba gona, go ka nyakega gore banyalani ba fane sebaka sa gore ba kokobele. Le gona ke selo se sebotse gore ba rapelele thušo ya Jehofa e le gore ba nagane ditaba gabotse. Se se akaretša gore motho a be le moya wa boikokobetšo, e lego woo o tla mo thušago gore a tshwenyege ka go lokiša bothata, e sego go šireletša seriti sa gagwe, ka gobane seo se ka mpefatša boemo.—Bala Bakolose 3:12, 13.

16. Boikokobetšo bo ka thuša bjang banyalani go lebelela dika tša yo mongwe le yo mongwe wa bona ka tsela e nepagetšego?

¹⁶ Boikokobetšo le boipoetšo di thuša motho yo a lego lenyalong gore a šetše kudu dika tše dibotse tša molekane wa gagwe. Ka mohlala: Mosadi a ka ba a na le bokgoni bjo kgethegilego bjo a bo dirišetšago go hola lapa. Ge e ba monna wa gagwe a ikokobeditše e bile a ipoeditše, gona a ka se ikwe a mo tšhoga eupša o tla mo kgothaletša go diriša dimpho tša gagwe, ka go re’alo a bontšhe gore o tšeela godimo dika tša gagwe e bile o a mmabalela. (Die. 31:10, 28; Baef. 5:28, 29) Ka mo go swanago, mosadi yo a ikokobeditšego le yo a ipoeditšego a ka se kgantšhe bokgoni bja gagwe goba a nyenyefatša monna wa gagwe. Ge e le gabotse, se se šalago ke gore bobedi bja bona ke “nama e tee,” gomme se se kwešago yo mongwe bohloko se kweša le yo mongwe.—Mat. 19:4, 5.

17. Ke eng seo se ka thušago manyalo a lehono gore a thabe gomme a dire gore Modimo a tumišwe?

¹⁷ Ga go pelaelo gore o nyaka lenyalo la gago le swana le la Aborahama le Sara goba la Isaka le Rebeka—e be le thabilego e le ka kgonthe, le swarelelago le leo le dirago gore Jehofa a tumišwe. Ge e ba go le bjalo, kgomarela pono ya Modimo ka lenyalo. Nyaka temogo le bohlale ka Lentšung la gagwe. Hlagolela lerato la kgonthe, yona “kgabo ya Jah,” ka gore o rate molekane wa gago le go feta. (Sefela 8:6) Šoma ka thata go hlagolela boikokobetšo. Swara molekane wa gago ka tlhompho. Ge e ba o dira dilo tše, lenyalo la gago le tla thabiša wena le Tatago wa legodimong. (Die. 27:11) Ee, maikwelo a gago a ka tla a swana gabotse le a monna yo a nago le nywaga e 27 a nyetše, yo a ngwadilego gore: “Ga ke kgone go nagana bophelo ka ntle le mosadi wa ka. Lenyalo la rena le tšwela pele le matlafala letšatši le letšatši. Se se kgonegile ka baka la go rata ga rena Jehofa le go dula re boledišana.”