Skip to content

Al lor tablo konteni

Parent, Zenfant—Communik Avek Amour

Parent, Zenfant—Communik Avek Amour

“Tou dimoune bizin pré pou ecouté, pa pressé pou kozé ek pa en colere vite.”​—JACQ. 1:19.

1, 2. En general, ki sentiment ena entre bann parent ek bann zenfant, mais parfois ki difficulté zot gagné?

 TI POSE sa question-la beaucoup zenfant en Amérique: “Si to aprann ki to bann parent pou mort demain, ki to ti pou pli content dire zot zordi?” Au lieu ki zot ti pou koz lor bann probleme ou-soit bann desaccord ki ena entre zot, 95 pour cent ti dire ki zot ti pou dire zot parent: “Mo demann zot pardon” ek “Mo bien content zot.”​—For Parents Only, (Zis pou Bann Parent) par Shaunti Feldhahn ek Lisa Rice.

2 En general, bann zenfant content zot parent, ek bann parent content zot zenfant. Nou trouve sa surtout parmi bann serviteur Bondié. Mem si bann parent ek bann zenfant bien envie vinn proche sakenn ar so camarade, parfois communication entre zot difficile. Mem kan parfois zot koz franc, kifer ena certain sujet ki zot evite kozé? Ki bann kitsoz ki empeche zot pou ena enn bon communication? Couma zot kapav ameliore zot communication?

Pa isole-zot ek laisse bann distraction empeche zot pou ena communication dan zot famille

“RÉ-ACHETÉ” LE TEMPS POU COMMUNIKÉ

3. (a) Kifer li difficile pou beaucoup famille ena enn bon communication? (b) Kifer dan lepok bann Israélite, bann famille pa ti gagne probleme pou passe le temps ensam?

3 Beaucoup famille trouve sa difficile pou gagne assez le temps pou ena enn bon communication. Mais sa situation-la pa ti touletan coumsa. Moïse ti donne sa conseil-la bann papa Israélite: “To bizin contigne repete [bann parole Bondié] ar to garson pou faire sa rente dan so la tête ek koz sa kan to assizé dan to lakaz, kan to marché lor chemin, kan to allongé ek kan to levé.” (Deut. 6:6, 7) Bann zenfant ti passe zot la journée soit avek zot mama dan lakaz, ou-soit avek zot papa dan karo, ou-soit dan travail zot papa. Bann parent ek zot zenfant ti gagne bien l’occasion pou passe le temps ensam ek pou kozé. Alors, bann parent ti kapav koné seki zot zenfant ti bizin, seki zot ti envie, ek zot personnalité. Li ti pareil aussi pou bann zenfant, zot ti ena le temps ek beaucoup l’occasion pou konn bien zot bann parent.

4. Kifer dan beaucoup famille zordi li enn probleme pou ena enn bon communication?

4 Zordi, la vie bien different, pa vrai? Dan certain pays, bann zenfant commence al lekol maternel bien boner, parfois kan zot ena zis deux an. Beaucoup papa ek mama toulé-deux travail. Pendant sa tigit le temps ki bann parent ek bann zenfant ensam-la, zot passe zot le temps lor computer, devant television, ek avek lezot kitsoz electronik. Dan beaucoup cas, bann zenfant ek bann parent amenn zot la vie sakenn so coté; zot couma bann etranger. Li possible ki pena preské okenn communication dan la famille.

5, 6. Ki bann changement certain parent finn faire pou passe plus le temps avek zot zenfant?

5 Eski ou kapav “ré-acheté” le temps lor lezot kitsoz pou passe plus le temps avek ou famille? (Lire Éphésiens 5:15, 16.) Certain famille decide pou passe moins le temps pou guette television ou-soit pou servi computer. Ena lezot ki faire enn zeffort pou prend au moins enn repas ensam chaque jour. L’adoration en famille c’est vrai-mem enn bon l’occasion ki bann parent ek bann zenfant ena pou vinn proche ar zot camarade ek pou koz avek calme lor bann kitsoz spirituel! Si bann famille reserve apepré enn heure temps pou sa, c’est enn bon depart, mais zot bizin plus ki sa pou ena bann conversation bien profond. Pou zot kapav faire sa, li bien important ki zot communiké regulierement. Avant ki ou zenfant al lekol, dire li enn ti kitsoz encourageant, faire texte du jour, ou-soit prié ensam avek li. Sa kapav aide li beaucoup pendant la journée.

6 Certain parent finn faire bann changement dan zot la vie pou zot kapav passe plus le temps avek zot zenfant. Par exemple, c’est pou sa raison-la ki Laura, a enn mama ki ena deux jeune zenfant, finn quitte so travail a plein temps. Li dire: “Dan gramatin, nou tou nou ti degazé quitte lakaz pou al travail ou-soit lekol. Kan mo ti retourne lakaz dan tantot, mo bann zenfant ti’nn deja al dormi, c’est enn madame ki ti veille zot ki ti faire zot dormi. Kan mo ti quitte mo travail, nou ti ena pli tigit l’argent, mais mo pensé ki asterla mo plus koné seki mo bann zenfant pensé ek ki probleme zot ena. Mo ecoute seki zot dire dan zot la priere ek mo kapav donne zot enn bon direction, encourage zot, ek enseigne zot.”

“PRÉ POU ECOUTÉ”

7. Ki reproche bann zenfant ek bann parent souvent faire?

7 Apré ki zot ti faire plusieurs interview avek bann jeune, bann ki ti ecrire livre For Parents Only, (Zis pou Bann Parent), ti dire ki ena enn lot kitsoz ki empeche communication dan la famille. Zot dire: “Premier kitsoz ki souvent bann jeune reproche zot parent c’est: ‘Zot pa ecouté.’” Bann parent aussi souvent faire mem reproche concernant zot zenfant. Alors, pou ena enn bon communication, li bien important ki chaque membre enn famille ecouté​—ecoute vrai-mem​—sakenn so camarade.​—Lire Jacques 1:19.

8. Couma bann parent kapav vrai-mem ecoute zot zenfant?

8 Parent, eski ou vrai-mem ecoute ou zenfant? Sa kapav difficile kan ou fatigué ou-soit kan zot koz lor bann kitsoz ki pa parette important pou ou. Mais seki pa parette important pou ou, kitfois sa bien important pou ou zenfant. “Pré pou ecouté” vedir pa zis ecoute seki ou zenfant dire ou, mais aussi fason ki li dire ou sa. Ton so la voix ek so bann geste kapav faire ou koné seki ou zenfant ressenti. Li important aussi ki ou pose li bann question. La Bible dire: “Bann pensée enn dimoune zot pareil couma de l’eau ki dan enn puit profond, mais enn kikenn ki ena enn bon jugement kapav tire zot.” (Prov. 20:5, Today’s English Version) Ou bizin surtout ena enn bon jugement ek discernement pou ou kapav koné seki ou zenfant pensé vrai-mem lor certain sujet delicat.

9. Kifer bann zenfant bizin ecoute zot parent?

9 Bann zenfant, eski zot obeir zot parent? Parole Bondié dire: “Mo garson, ecoute discipline to papa, ek pa abandonne la loi to mama.” (Prov. 1:8) Li bon ki to rappel ki to parent content toi ek rod seki pli bon pou toi, alors, li sage ki to ecoute ek obeir to parent. (Éph. 6:1) Li pli facile pou obeir kan ena enn bon communication ek kan to koné ki to parent content toi. Dire to parent ki sentiment to ena lor certain kitsoz. Sa pou aide zot pou comprend toi. Bien sur, toi aussi to bizin essaye comprend to parent.

10. Ki nou aprann ar l’exemple Rehabam?

10 To bizin faire attention kan to ecoute conseil bann jeune ki ena mem l’age ki toi. Kitfois zot pou dire toi seki to envie tendé, mais li possible ki zot conseil pa vrai-mem aide toi. En realité, sa kapav mem faire toi di-tort. La plupart jeune pena la sagesse ek l’experience ki bann adulte ena, alors, zot pa trouve seki kapav arrivé pli devant ek bann consequence ki certain action kapav faire zot gagné. Rappel l’exemple Rehabam, garson le Roi Salomon. Kan li ti vinn le roi Israël, li ti pou pli sage si li ti suive conseil bann zom pli agé. Au lieu ki li ti faire sa, li ti suive conseil bete bann jeune ki ti grandi avek li. Alors, li ti perdi soutien la plupart dimoune dan so royaume. (1 Rois 12:1-17) Pa imite mauvais conduite Rehabam, au contraire, travail dur pou garde enn bon communication avek to bann parent. Partage to bann pensée avek zot. Profite zot conseil, ek aprann ar sagesse ki zot ena.​—Prov. 13:20.

11. Ki kapav arrivé si bann parent pa mette zot zenfant a l’aise pou kozé?

11 Parent, si ou pa envie ki ou bann zenfant al guette zot bann camarade pou gagne conseil, alors, ou bann zenfant bizin trouve sa facile pou koz avek ou. Enn jeune soeur ti ecrire: “Couma mo mentionne nom enn garson, sa mette mo bann parent mal a l’aise. Sa faire moi embarrassé ek lerla mo pa envie contigne kozé.” Enn lot jeune soeur ti ecrire: “Beaucoup adolescent envie gagne conseil zot parent, mais si zot parent pa prend serieux seki zot dire, bann zenfant-la pou al rod enn lot dimoune ki pou faire sa, mem si c’est enn dimoune ki ena moins l’experience.” Si ou disposé pou ecoute ou zenfant ek pou comprend li kan li pé koz lor n’importe ki sujet avek ou, surement ou pou trouvé ki zot pa pou hesité pou koz ar ou ek zot pou accepté ou direction.

“PA PRESSÉ POU KOZÉ”

12. Couma reaction bann parent kapav empeche enn bon communication avek zot zenfant?

12 Enn kitsoz aussi ki empeche communication c’est fason negatif ki bann parent reagir kan zot zenfant vinn koz ar zot. Nou comprend ki bann parent envie protege zot zenfant, parski dan “bann dernier jour” ena beaucoup danger spirituel ek lezot danger encore. (2 Tim. 3:1-5) Selman, seki bann parent considere couma enn protection, kapav parette trop severe pou bann zenfant.

13. Kifer bann parent bizin faire attention pou zot pa donne zot l’opinion trop vite?

13 Li bon ki bann parent pa donne zot l’opinion trop vite. Li vrai ki li pa toujours facile pou reste trankil kan ou zenfant dire ou enn kitsoz ki bouleverse ou. Mais li important ki ou ecoute zot bien avant ou reponn. Le Roi Salomon, ki ti sage, ti ecrire: “Kan enn dimoune donne enn reponse lor enn kitsoz avant-mem ki li ecouté, li montré ki li bete ek c’est enn la honte pou li.” (Prov. 18:13) Si ou reste calme, ou zenfant pou kapav contigne kozé ek dire ou tou. Pou ou kapav aide li, ou bizin konn tou seki’nn passé. Ou pou comprend ki derriere so ‘bann parole sans reflechi,’ kitfois li bouleversé. (Job 6:1-3) En tant ki bann parent ki ena l’amour, ecoute ou zenfant ek essaye comprend li pou ou kapav vrai-mem aide li.

14. Kifer fodé pa ki bann zenfant pressé pou kozé?

14 Bann zenfant, fodé pa ki zot aussi zot “pressé pou kozé.” Bondié finn donne zot parent responsabilité pou forme zot, alors pa rejette desuite seki zot dire. (Prov. 22:6) Kitfois to parent finn faire mem l’experience ki to pé faire zordi. En plus, zot regrette bann erreur ki zot finn faire kan zot ti jeune ek zot bien envie protege toi pou ki to pa faire mem erreur. Alors, considere to bann parent couma bann camarade, pa couma bann adversaire, couma bann conseiller, pa couma bann l’ennemi. (Lire Proverbes 1:5.) La Bible dire bann zenfant: “Honore to papa ek to mama.” Montré to parent ki to content zot pareil couma zot content toi. Li pou pli facile pou zot “elevé [toi] dan discipline ek dan bann l’avertissement Jéhovah.”​—Éph. 6:2, 4.

“PA EN COLERE VITE”

15. Ki pou aide nou pou nou pa perdi patience ek pou pa en colere avek bann dimoune ki nou content?

15 Nou pa toujours ena patience avek bann dimoune ki nou content. L’apotre Paul ti ecrire bann Chretien dan Colosses: “Zot bann mari, contigne content zot femme ek pa vinn amer ar zot. Zot bann papa, pa enerve zot bann zenfant, pou ki bannla pa decouragé.” (Col. 1:1, 2; 3:19, 21) Paul ti donne sa conseil-la bann Éphésiens: “Pa vinn amer envers lezot, arrete faire la rage, en colere, criyé, dire bann parole pou insulté lezot.” (Éph. 4:31) Si nou manifesté patience, douceur ek maitrise de soi​—bann qualité ki forme partie dan fruit l’esprit saint​—sa pou aide nou pou reste calme mem kan nou stressé.​—Gal. 5:22, 23.

16. Couma Jésus ti corrige so bann disciple ek kifer sa ti extraordinaire?

16 Anou prend l’exemple Jésus. Reflechi lor sa grand stress ki li ti ressenti-la pendant dernier repas ki li ti prend avek so bann zapotre. Jésus ti koné ki enn tipé plitar li ti pou souffert ek li ti pou konn enn la mort bien lente. Sanctification nom so Papa ek delivrance l’humanité ti depann lor so fidelité. Pourtant, pendant sa mem repas-la, “ti ena enn grand discussion entre [bann zapotre] pou koné kisannla ki pli grand.” Jésus pa ti criye ar zot ni li ti vinn amer ar zot. Au contraire, avek calme li ti raisonne avek zot. Jésus ti rappel zot ki zot ti reste attaché avek li pendant so bann l’epreuve. Mem si Satan ti demann pou passe zot dan tamis couma di-blé, Jésus ti dire ki li ti ena confiance ki zot ti pou reste fidele. Li ti mem faire enn l’alliance avek zot.​—Luc 22:24-32.

Eski ou ecoute bien ou bann zenfant?

17. Ki pou aide bann zenfant pou reste calme?

17 Bann zenfant aussi bizin reste calme. Kitfois zot pa content ki zot parent dire zot ki bizin faire surtout kan zot pé vinn bann adolescent. Zot pensé ki zot parent pena confiance en zot. Mem si parfois to ena sa l’impression-la, rappel ki si to bann parent tracassé pou toi, c’est parski zot content toi. Si to ecoute zot, to garde to calme ek to cooperé, to pou gagne zot respé ek zot pou trouvé ki zot kapav faire toi confiance. Kitfois, si to ena enn conduite coumsa, zot pou donne toi plus liberté dan lezot domaine. Si to ena maitrise de soi, sa pou montré ki to sage. Enn proverbe dire: “Enn dimoune bete dire tou seki passe dan so l’esprit, mais enn dimoune sage controle so l’esprit ziska la fin.”​—Prov. 29:11.

18. Couma l’amour kapav aide bann famille pou zot bien communiké?

18 Alors, parent ek zenfant, pa bizin zot decouragé si dan zot famille pena enn bon communication couma zot ti pou content. Contigne travail lor la, ek contigne marche dan la verité. (3 Jean 4) Dan le monde nouveau, pou ena bann relation parfait entre bann dimoune parfait, sans okenn desaccord, ni probleme. Mais zordi, nou tou nou faire bann kitsoz ki nou regretté plitar. Alors, pa hesité pou demann excuse. Pardonne avek tou ou leker. “Ki zot bien d’accord ek uni ensam dan l’amour.” (Col. 2:2) L’amour ena enn grand pouvoir. ‘L’amour ena patience ek li bon. Li pa offense vite. Li pa garde enn compte pou tou di-tort ki’nn faire li. Li supporte tou, croire tou, espere tou, endure tou.’ (1 Cor. 13:4-7) Contigne manifesté l’amour, ek communication dan ou famille pou amelioré. Sa pou faire ou famille heureux ek pou donne l’honneur Jéhovah.

a Sa nom-la finn changé.