1., 2. Kaj starši in otroci na splošno čutijo drug do drugega, toda s katerim problemom se včasih srečajo?

»ČE BI denimo izvedel, da bodo tvoji starši jutri umrli, kaj bi jim danes najbolj želel povedati?« To vprašanje je bilo postavljeno več sto otrokom v Združenih državah Amerike. Kakih 95 odstotkov vprašanih se ni osredotočilo na probleme in nesoglasja, ki so jih morda imeli doma, ampak so povedali, da bi staršem rekli »Žal mi je« in »Tako zelo vaju imam rad«. (For Parents Only [Samo za starše], avtorici Shaunti Feldhahn in Lisa Rice)

² Na splošno imajo otroci radi svoje starše in starši imajo radi svoje otroke. Tako je še zlasti v krščanskih družinah. Vendar je včasih, čeprav si starši in otroci želijo biti drug drugemu blizu, problem komunikacija. Zakaj nekaterih tem nikoli ne odpirajo, tudi če so se navajeni odkrito in odprto pogovarjati? Katere ovire na primer preprečujejo dobro komunikacijo? Kako jih je mogoče premagati?

3. a) Zakaj je dobra komunikacija za mnoge družine izziv? b) Zakaj za družine v starem Izraelu preživljati čas skupaj ni bil problem?

³ Mnoge današnje družine ugotavljajo, da je težko najti dovolj časa za plodno komunikacijo. Vendar ni bilo vedno tako. Mojzes je izraelskim očetom naročil: »Vcepljaj jih [Božje besede] v svoje otroke in govori o njih, ko sediš v svoji hiši, ko hodiš po poti, ko se uležeš in ko vstaneš.« (5. Mojz. 6:6, 7) Otroci so dan preživeli bodisi z materjo doma ali pa z očetom na polju oziroma tam, kjer je delal. Otroci in starši so imeli na voljo veliko časa, da so bili skupaj in se pogovarjali. Tako so starši lahko ugotovili, kakšne potrebe, želje in osebnost imajo njihovi  otroci. Enako so imeli tudi otroci dovolj časa in priložnosti, da so dobro spoznali svoje starše.

4. Zakaj je komunikacija v mnogih današnjih družinah problem?

⁴ Danes je življenje povsem drugačno! Ponekod dajo starši otroke zelo zgodaj v vrtec, v nekaterih primerih že ko so stari komaj dve leti. Mnogi očetje in matere zaradi službe ne morejo biti doma. Tako so starši in otroci skupaj le malo časa, pa še takrat njihova medsebojna komunikacija v boju z računalniki, televizijo in drugimi elektronskimi napravami pogosto potegne krajši konec. V marsikateri družini otroci in starši živijo vsak svoje življenje; drug drugemu so praktično tujci. Plodnih pogovorov med njimi skorajda ni.

5., 6. Kako nekateri starši odkupijo čas, da bi bili več skupaj s svojimi otroki?

⁵ Ali bi lahko svoj čas bolje izrabil oziroma ga odkupil od drugih stvari, da bi bil več skupaj s svojo družino? (Beri Efežanom 5:15, 16; glej tudi pdč. op.) V nekaterih družinah se dogovorijo, da bodo omejili gledanje televizije in uporabo računalnika. V drugih si prizadevajo, da vsaj enkrat na dan skupaj jedo. In še ena lepa priložnost za starše in otroke, da se zbližajo in se skupaj mirno pogovarjajo o duhovnih stvareh, je družinsko čaščenje! Lepo je, da ima družina zanj vsak teden določeno približno eno uro, ampak za globoke pogovore je treba še več. Nujna je redna in pogosta komunikacija. Preden gre tvoj otrok v šolo, mu povej kaj spodbudnega, skupaj z njim preglej dnevni stavek ali moli. To mu je lahko čez dan v veliko pomoč.

⁶ Nekaterim staršem je, da bi lahko več časa preživeli s svojimi otroki, uspelo v življenju narediti spremembe. Laura *, mati dveh majhnih otrok, je na primer pustila službo s polnim delovnim časom. Sama pove: »Zjutraj se nam je  vsem mudilo na delo oziroma v šolo. Ko sem zvečer prišla domov, sta otroka že spala, in v posteljo ju je spravila varuška. To, da sem v službi dala odpoved, je seveda pomenilo, da bomo morali shajati z manj denarja, vendar menim, da sem zdaj bolj v stiku z otrokoma, poznam njune misli in težave. Poslušam ju, ko molita, lahko ju vodim, spodbujam in učim.«

7. Glede česa se najpogosteje pritožujejo tako otroci kot starši?

⁷ Avtorici v uvodu omenjene knjige za starše sta na podlagi intervjujev z mnogimi mladimi ugotovili, kaj je naslednja ovira pri komunikaciji. Takole pravita: »Prva in najpogostejša pritožba otrok nad starši je bila ‚Ne poslušajo me‘.« Ta problem je verjetno kar obojestranski. Enako se namreč tudi starši pogosto pritožujejo čez otroke. Da bi bila komunikacija med družinskimi člani vedno odprta, morajo ti drug drugega poslušati, in to zares poslušati. (Beri Jakob 1:19.)

8. Kako lahko starši zares prisluhnejo svojim otrokom?

⁸ Starši, ali svojim otrokom res prisluhnete? To je morda težko, kadar ste utrujeni ali kadar se zdi, da gre za pogovor o nepomembnih rečeh. Toda to, kar se vam zdi nepomembno, je za vašega otroka morda zelo pomembno. Starš, ki je »hiter za poslušanje«, ni pozoren samo na to, kaj njegov otrok reče, ampak tudi na to, kako to reče. Iz tona glasu in govorice telesa se da razbrati otrokove občutke. Prav tako je pomembno postavljati vprašanja. »Človekove misli so kakor voda v globokem vodnjaku,« piše v Bibliji, »toda preudaren človek jih lahko potegne ven.« (Preg. 20:5, Today’s English Version) Preudarnost in sprevidevnost še posebej potrebujete, ko želite iz svojih otrok potegniti oziroma izvabiti misli in občutke glede občutljivih tem.

9. Zakaj bi morali otroci poslušati svoje starše?

⁹ Otroci, ali ubogate svoje starše? »Moj sin, sprejmi discipliniranje svojega očeta,« piše v Božji Besedi, »in ne zavrzi pouka svoje matere.« (Preg. 1:8) Zapomni si, da te imata starša rada in da ti v srcu želita najboljše, zato je modro, da ju poslušaš in ubogaš. (Efež. 6:1) Ubogati pa je lažje, če je med teboj in staršema dobra komunikacija in če veš, da te imata rada. Povej očetu in mami, kaj si misliš o tem ali onem. Tako te bosta lažje razumela. Seveda se moraš tudi ti potruditi, da boš razumel njiju.

10. Kaj se naučimo iz biblijske pripovedi o Roboamu?

¹⁰ Ko si pred odločitvijo, ali naj poslušaš nasvet mladih tvoje starosti, moraš biti previden. Morda ti govorijo to, kar si želiš slišati, vendar ti njihov nasvet mogoče ne bi prav nič pomagal. Lahko bi ti celo škodoval. Mnogi mladi na stvari ne gledajo dolgoročno in morda niso sposobni videti posledic nekaterih dejanj, saj niso tako modri in izkušeni kot odrasli. Spomni se Roboama, sina kralja Salomona. Ko je postal izraelski kralj, bi bilo zanj modro, da bi poslušal nasvet starejših mož. Toda poslušal je nespametni nasvet mladeničev, s katerimi je odraščal. Zato je izgubil podporo večine podložnikov svojega kraljestva. (1. kra. 12:1–17) Ne posnemaj Roboamovega nespametnega ravnanja, ampak si raje zelo prizadevaj za odprto komunikacijo s svojima staršema. Zaupaj jima svoje misli. Sprejmi njune nasvete in se uči iz njune modrosti. (Preg. 13:20)

11. Kaj se lahko zgodi, če starši niso dostopni?

 ¹¹ Starši, če nočete, da bi vaši otroci nasvete iskali pri svojih vrstnikih, bodite dostopni in pripravljeni za pogovor. Neka sestra, ki je v najstniških letih, je napisala: »Samo da omenim ime kakega fanta, se starša že vznemirita. To tudi mene vznemiri in mi ni več do pogovora.« Neka druga mlada sestra pa je napisala: »Mnogi najstniki si želijo nasveta svojih staršev, toda če jih ti ne jemljejo resno, bodo šli k nekomu, ki jih, celo k takšnemu, ki je manj izkušen.« Če vam ni težko sočutno prisluhniti svojim otrokom, pa naj gre za kakršno koli temo, se vam bodo verjetno odprli in sprejeli vaše vodstvo.

12. Kako utegnejo starši s svojimi odzivi ovirati komunikacijo z otroki?

¹² Ovira, ki preprečuje komunikacijo, je lahko tudi čustven in negativen odziv staršev na to, kar jim otroci povedo. Razumljivo je, da krščanski starši želijo zaščititi svoje otroke. Ti »zadnji dnevi« so polni nevarnosti, duhovnih in drugih. (2. Tim. 3:1–5) Vendar se to, kar se staršem zdi zaščita, njihovim otrokom morda zdi pretiravanje.

13. Zakaj bi morali starši paziti, da svojega mnenja ne bi povedali prehitro?

¹³ Modro je, da starši svojega mnenja ne povedo prehitro. Seveda vam ni vedno lahko ostati mirni, ko vam otroci povedo kaj, kar vas vznemiri. Toda pomembno je najprej pazljivo prisluhniti in šele potem kaj reči. Modri kralj Salomon je napisal: »Kdor odgovarja, še preden je slišal, velja za neumnega in doživi ponižanje.« (Preg. 18:13) Če boste ostali mirni, boste dali otrokom priložnost, da govorijo, in boste tako slišali več. Preden lahko kakor koli pomagate, morate dobiti celotno sliko. Za nepremišljenimi besedami se morda skriva notranji nemir. (Job 6:1–3) Kot ljubeči starši napnite ušesa, da bi stvar razumeli, in uporabite jezik, da bi zdravili.

14. Zakaj bi morali biti otroci počasni za govorjenje?

¹⁴ Otroci, tudi vi morate biti počasni za govorjenje in paziti, da ne bi takoj ugovarjali temu, kar vam starši rečejo, saj jim je Bog dal dolžnost, da vas vzgajajo. (Preg. 22:6) Oče in mama sta morda že izkusila kaj podobnega temu, kar sedaj doživljaš ti. Poleg tega obžalujeta napake, ki sta jih naredila v mladosti, in te iskreno želita zaščititi, da ne bi naredil podobnih. Zato na svoja starša glej kot na zaveznika, ne pa kot na nasprotnika; kot na tista, ki ti svetujeta, ne pa kot na tista, ki ti pridigata. (Beri Pregovori 1:5.) »Spoštuj svojega očeta in svojo mater« ter jima pokaži, da ju imaš rad, tako kot imata onadva rada tebe. S tem jima boš olajšal delo, saj je staršem naročeno: »Vzgajajte [otroke], tako da jih disciplinirate in usmerjate njihov um v skladu z Jehovovo voljo.« (Efež. 6:2, 4)

15. Kaj nam bo pomagalo, da nad svojimi ljubljenimi ne bomo izgubili potrpežljivosti in se nanje ne bomo jezili?

¹⁵ S tistimi, ki jih imamo radi, nismo ravno vedno potrpežljivi. Apostol Pavel je »svetim in zvestim bratom v zedinjenosti s Kristusom v Kolósah« napisal: »Možje, ljubite svojo ženo in se ne srdite nanjo. Očetje, ne dražite svojih otrok, da ne bodo postali malodušni.« (Kol. 1:1, 2; 3:19, 21) Efežane pa je opomnil: »Naj od vas izginejo vsakršna zlohotna zagrenjenost, jeza, srd, vpitje in žaljivo govorjenje.« (Efež. 4:31) Če bomo razvijali  lastnosti sadu Božjega duha, kot so potrpežljivost, blagost in samoobvladanje, nam bo to pomagalo ostati mirni celo takrat, ko bomo doživljali stres. (Gal. 5:22, 23)

16. Kako je Jezus popravil mišljenje svojim učencem in zakaj je to tako občudovanja vredno?

¹⁶ Starši, razmislite o Jezusu. Predstavljajte si, pod kakšnim hudim čustvenim pritiskom je bil na zadnji večerji s svojimi apostoli. Vedel je, da ga čez nekaj ur čaka počasna in boleča smrt. Od njegove zvestobe sta bili odvisni posvetitev Očetovega imena in rešitev človeške družine. Vendar je prav na tej večerji med apostoli »prišlo tudi do vročega prerekanja o tem, kdo od njih naj bi bil največji«. Jezus ni nanje vpil ali stresal jeze. Z njimi se je mirno pogovoril. Spomnil jih je, da so z njim vztrajali tudi v težjih trenutkih. Bil je prepričan, da bodo ostali zvesti, pa čeprav je Satan zahteval, da jih preseje kakor pšenico. Jezus je z njimi celo sklenil zavezo. (Luk. 22:24–32)

17. Kaj lahko otrokom pomaga ohraniti mirnost?

¹⁷ Mirnost bi morali ohraniti tudi otroci. Morda se jim, še posebej ko pridejo v najstniška leta, zdi, da jim starši dajejo nasvete zato, ker jim ne zaupajo. Mogoče imaš tudi ti kdaj tak občutek, vendar se zavedaj, da sta starša zato v skrbeh zate, ker te imata rada. Če ju boš mirno poslušal in z njima sodeloval, si boš pri njiju pridobil spoštovanje in sloves odgovornega človeka. Ob takšnem vedenju ti bosta pri nekaterih stvareh prav gotovo dala več svobode. Znati se obvladati je pot modrosti. Modri pregovor se glasi: »Neumnež izliva ves svoj srd, kdor je moder, pa ostane miren.« (Preg. 29:11)

18. Kako ljubezen prispeva k dobri komunikaciji?

¹⁸ Zato, dragi starši in otroci, ne izgubite volje, če komunikacija v vaši družini ni tako odprta, kot bi radi, da bi bila. Še naprej si jo prizadevajte izboljšati in hodite v resnici. (3. Jan. 4) V novem svetu bodo ljudje popolni in bodo zmožni drug z drugim popolno komunicirati, brez nesporazumov in sporov. Zaenkrat pa še vsi kdaj naredimo kaj, kar pozneje obžalujemo. Zato se bodimo vedno pripravljeni opravičiti. Velikodušno odpuščajmo. Bodimo »složno povezani v ljubezni«. (Kol. 2:2) Ljubezen ima moč. »Ljubezen je potrpežljiva in prijazna. [. . .] Se ne da razdražiti. Ne zapisuje si hudega. [. . .] Vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse zdrži.« (1. Kor. 13:4–7) Če se bomo trudili rasti v ljubezni, bomo v komunikaciji vse uspešnejši, to pa bo v veselje našim družinam in v slavo Jehovu.